Razcvet plastične kirurgije v Južni Koreji privablja preobremenjene zdravnike

Julie Miller na živahno oktobrsko jutro skoči iz taksija pred 16-nadstropno stavbo, polno klinik za estetsko kirurgijo, v razkošnem seulskem okrožju Gangnam. 46-letnica je iz New Jerseyja pripotovala na petdnevni obisk, da bi si v Seulu ogledala kraljeve palače in močno utrjeno mejo s Severno Korejo – poleg tega pa se še za nekaj let pomladila. Ko vstopi v kliniko Renovo Skin, ji Korejka v tekoči angleščini ponudi kavo in pecivo. Vodja klinike Renovo jo kmalu popelje do kupolastega skenerja, kjer ocenijo mastnost in elastičnost njene kože, njene gube, pore, sončne pege in še več.

Klinika ponuja širok nabor posegov: polnila in injekcije, ki raztapljajo maščobe, laserje za obnavljanje obraza in neinvazivne liftinge obraza. Millerjeva se odloči za injekcijo botoksa in visokointenzivno ultrazvočno terapijo, ki bo napela njeno kožo. Končni znesek na računu: približno tri tisoč dolarjev. Zadeva ni poceni, vendar je vsaj 40 odstotkov cenejša kot doma – kar ni zanemarljivo, saj zavarovanje tovrstnih postopkov običajno ne krije. "Upam, da bom čas lahko zavrtela nekoliko nazaj," pravi. "Če to dejstvo upoštevam v kombinaciji z ugodnejšo ceno, kot mi jo ponujajo v ZDA, res nimam kaj razmišljati."

Julie Miller je le ena od več sto tisoč tujcev – iz ZDA, Evrope in drugih predelov Azije – ki se v Južno Korejo zgrinjajo na kozmetične posege, ti pa segajo vse od liposukcije do najsodobnejše terapije z matičnimi celicami. Medicinski in kozmetični turizem – vse od oskrbe po diagnozi raka do preprostih podkožnih polnil – je leta 2023 Južni Koreji prinesel več kot dve milijardi dolarjev, poroča raziskovalna skupina Imarc Group. In ker se je število pacientov v letu 2023 več kot podvojilo ter zraslo do številke 600 tisoč, vlada ta posel vidi kot močno gonilo rasti.

Medtem ko sektor s klinikami za plastično kirurgijo cveti – zgolj v Gangnamu jih je na stotine – se država z 52 milijoni prebivalcev sooča z zdravstveno krizo. Izjemno naporni delovni pogoji v bolnišnicah in neuspešna prizadevanja za odpravo pomanjkanja zdravstvenega osebja so privedli do tega, da zdravniki delovna mesta protestno zapuščajo. Medtem ko zdravniki tradicionalno medicino zapuščajo v zameno za donosno oskrbo tujcev, pa bolnišnice zavračajo hudo bolne ljudi. "Zdravstveni sistem je v strašni krizi in je nepopravljiv," pravi In Sook Park, upokojeni pediatrični kardiolog in nekdanji zakonodajalec v državnem zboru. "Vlada bi morala v tem trenutku prednost dajati osnovni medicini."

Število korejskih kozmetičnih kirurgov v zasebnih klinikah se je v zadnjem desetletju skoraj podvojilo in preseglo število 2.700, kar je po poročanju Mednarodnega združenja za estetsko plastično kirurgijo najvišja koncentracija na prebivalca na svetu. S skoraj devetimi posegi na tisoč ljudi v letu 2021 je Južna Koreja postala svetovna prestolnica estetske kirurgije, poroča raziskovalna skupina Statista.

Država prednjači v trendu, ki se pojavlja po vsem svetu. Medtem ko so zdravniki v bolnišnicah praviloma dobro plačani, je to pogosto na račun dolgih delovnikov in neprespanih noči. Kozmetična kirurgija ponuja način, kako povečati zaslužek, in to po bolj sproščenem urniku. V ZDA, na primer, so dermatologi leta 2023 v povprečju zaslužili 469 tisoč dolarjev, kar je skoraj dvakrat več od pediatrov, poroča zdravstvena mreža Doximity. Vladni podatki iz leta 2021 v Nemčiji kažejo, da so dermatologi takrat zaslužili 344 tisoč evrov, splošni zdravniki pa 292 tisoč evrov.

Depositphotos

 

Koreja še zdaleč ni edina, ki si iz zdravstvenega turizma prizadeva potegniti kar največ koristi. Tajska, ki se je uveljavila kot stičišče ljudi v iskanju vsega, od zdravljenja neplodnosti do zdravniških pregledov, je pripravljena pritegniti še več tujcev, potem ko je vlada leta 2022 uvedla enoletne vizume za paciente. Malezija je leta 2022 sprejela približno 850 tisoč medicinskih turistov, kar je 52 odstotkov več kot leto pred tem. V vzponu je tudi Singapur, Kitajska pa se vse bolj uveljavlja kot destinacija za najrazličnejše postopke, saj tamkajšnji regulativni organi odobritve zagotavljajo vse večjemu številu injekcij in pripomočkov, kot so laserji za odstranjevanje gub, poroča svetovalna skupina Deloitte.

V Koreji pa privabljanje medicinskih turistov otežujejo politični nemiri. Odkar je bil predsednik Yoon Suk Yeol po decembrski razglasitvi vojnega stanja obtožen zlorabe položaja, je država brez izvoljenega voditelja – in dokler ustavno sodišče ne odloči o njegovi usodi, bo tako tudi ostalo. Po izbruhu spora so tujci odpovedali približno 20 odstotkov terminov v bolnišnicah po državi, pravi Korejsko združenje za promocijo medicinskega turizma.

Zaskrbljenost vzbujajo tudi poročila o nesrečah med posegi plastične kirurgije v Koreji. Zaradi hitre rasti industrije, ki turistom ponuja injekcije botoksa za šest dolarjev in zdravljenje na zahtevo, v nekaterih korejskih klinikah delo predajajo manj izkušenemu osebju. Takšna praksa je privedla do poškodb in celo smrti, zaradi česar je vlada z nedavnim odlokom odredila, da se vsi postopki, ki potekajo pod anestezijo, spremljajo s kamerami.

Ugledna hongkonška dedinja je leta 2020 umrla po liposukciji in posegih za povečanje dojk, ki so jih opravili v Seulu. Potem ko je nekaj čez 20 let stara Kitajka umrla po treh liposukcijah v manj kot dveh tednih, je pekinško veleposlaništvo v Koreji januarja lani izdalo opozorilo o nevarnostih kozmetičnih posegov, poroča časopis Global Times.

Amire Yildiz ti pomisleki ne odvračajo od njenih vsakoletnih potovanj v Seul, kamor pride po estetske izboljšave. Leta 2019 se je odločila za injekcije botoksa in laserske tretmaje obraza, nato pa je z leti napredovala do zobnih in prsnih vsadkov. Oktobra je nemška pisarniška uslužbenka dan preživela na kliniki, kjer so zdravniki iz njene krvi odvzeli matične celice in jih ponovno injicirali, da bi njenemu telesu zagotovili več energije. Trdi, da od takrat bolje spi, je bolj energična, njen obraz pa kar žari. "Obožujem Korejo," pravi 33-letnica. "Če si želite odličnega videza in počutja, se tu vedno najde kaj novega."

Medtem ko medicinski turisti, kot sta Yildiz in Miller, korejskemu gospodarstvu prinašajo nemalo koristi, pa pomanjkanju zdravnikov od leta 2017 pripisujejo krivdo za več kot 3.750 smrtnih primerov, poroča Univerza Dankook. Ker naj bi državi do leta 2035 primanjkovalo že 15 tisoč zdravnikov, je vlada predlagala zvišanje stopnje sprejema na medicinske šole za dve tretjini, kar znaša približno pet tisoč oseb na leto. Čeprav bi to pomagalo zapolniti kadrovske vrzeli, pa zdravniki pravijo, da načrt zanemarja strukturne težave, ki zdravnike ženejo v bolj dobičkonosne specializacije, kot je plastična kirurgija. Februarja je po vsej državi stavkalo skoraj 13 tisoč zdravnikov in prebivalcev, na delovna mesta pa se jih je vrnilo le malo.

Zaradi tega so ambulante za nujno pomoč prazne in bolniki s potrebami po takojšnji oskrbi na svoje termine čakajo dolge mesece. Nacionalni sistem javnega zdravstva lahko zagotavlja oskrbo visoke kakovosti, vendar pa so številne ustanove zaradi strukture nizkih plač za bolnišnice in zdravnike v brezizhodnem finančnem položaju. Nekateri uslužbenci v bolnišnicah so prisiljeni delati 80 ur na teden, njihove plače pa komajda presegajo minimalno plačo, ki na uro znaša približno šest dolarjev. "Na bistvenih medicinskih področjih, kot sta porodništvo in vitalna oskrba, zdravniki ne uživajo spoštovanja in ne prejemajo plačila, ki bi si ga zaslužili," pravi Nayoung Jung, zdravnica, ki se je lani poleti zaposlila v kliniki Renovo, kjer je Miller prejela injekcijo botoksa in opravila poseg za napeto kože.

Prehod na plastično kirurgijo običajno pomeni znatno zvišanje plače, saj korejski kozmetični kirurgi pogosto opravijo po ducat posegov na dan. A to lahko privede do pristopa, ki spominja na delo za tekočim trakom, pravi Tony Medina, ustanovitelj enega od 1.200 podjetij z vladno licenco, ki tujcem pomagajo, da se lažje znajdejo v korejskem zdravstvenem sistemu. V enem od redkih primerov, pravi, je kirurg zavrnil popravek operiranega nosu, s katerim stranka ni bila zadovoljna, zato je moral Medina poiskati drugega zdravnika, ki je operacijo opravil ponovno. "Strank in dela je toliko, da lahko zaradi tega trpijo standardi," še pravi. "Na kocki so obrazi ljudi in njihovo zdravje."

– V sodelovanju s Stello Ko

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar