Babett Stapel, Fraport: 'V obnovo letališča bomo vložili 200 milijonov evrov'

"Oprostite, ampak tako zelo imam rada letališče," je povedala Babett Stapel, poslovodna direktorica Fraport Slovenija, ko se je poslavljala iz našega uredništva. Ob pogovoru o razvoju letalske povezljivosti v Sloveniji se je zadržala dlje, kot je sprva predvidela.  

V oddaji Start na Bloomberg Adria smo z njo govorili o poslovanju in prihodnjih načrtih za razvoj podjetja Fraport Slovenija in letališča. Vodenje družbe je prevzela v turbulentnih časih, ravno po stečaju Adrie Airways in tik pred pandemijo covida, zaradi katere je letalski promet po svetu popolnoma klecnil.

Največje slovensko mednarodno letališče je lani sprejelo 1,3 milijona potnikov, letos jih pričakujejo več, a rekorda iz leta 2018 verjetno še ne bodo presegli. Takrat so na letališču našteli 1,8 milijona potnikov.

Število prevoznikov, ki letijo iz letališča, je blizu rekorda, v načrtih pa so tudi nadaljnje krepitve, tudi na področju ponudbe nizkocenovnih letalskih prevoznikov.

Kakšno je sodelovanje z vlado, kakšne so finančne spodbude za izboljševanje povezljivosti in ali je nacionalni prevoznik nuja, če želi država imeti dobro letalsko povezljivost?

'Želimo preseči dva milijona potnikov'

Fraport Slovenija je prevzel upravljanje letališča Jožeta Pučnika pred 10 leti. Če je rast najprej potekala v skladu z njihovimi načrti, so se prvi pretresi začeli s stečajem Adrie Airways in pandemijo, ki je mu sledila. "Povezljivost smo morali zgraditi skorajda iz nič," je dejala Stapel. Pravi, da je stečaj Adria Airways do neke mere presenetil vse, saj so "čez noč izgubili več kot polovico vseh povezav". 

V obdobju med letoma 2020 in 2022, ko je Babett Stapel prevzemala vodenje letališča od Zmaga Skobirja, so se na ljubljanskem letališču ukvarjali z okrevanjem prometa po covidu in s ponovnim vzpostavljanjem povezljivosti. "Od lani smo spet nazaj in to me veseli. Letos pričakujemo 1,4 milijona potnikov. Dvaindvajset prevoznikov zagotavlja 25 destinacij, kar je odlično, sploh če pomislite, v kakšnem trenutnem okolju smo, ko se soočamo z napetim trgom delovne sile, visokimi cenami vozovnim, visoko inflacijo in pomanjkanjem kabinskega osebja ter letal." Trenutnih 1,4 milijona potnikov je kratkoročni cilj, srednjeročni cilji je preseči dva milijona potnikov.

Ali država potrebuje nacionalnega prevoznika?

Dejstvo je, da država s subvencijami spodbuja povezljivost, pravi Stapel. Državne spodbude za nove povezave namreč igrajo pomembno vlogo pri odločitvah letalskih prevoznikov, ko se odločajo za neko letališče. So kot češnja na torti za nekoga, ki preučuje več možnosti. Eden od ukrepov, ki so jih zaprosili ponudniki sami, je podaljšanje finančnih spodbud na daljše obdobje.

Po stečaju Adrie je letališče rešilo zanimanje drugih prevoznikov. Kot je dejala sogovornica, so hitro opazili, da je zanimanje in potencial za razvoj, a takratne napore je ustavila pandemija. 

Tega, ali država potrebuje nacionalnega prevoznika, Stapel ni želela konkretno komentirati. Odgovorila je, da mora biti to odločitev države. "Rada bi poudarila, da so časi drugačni in mislim, da zelo dobro okrevamo. Povezave, ki imajo potencial, so zasedene," je bila ob tem zelo jasna.

Samo do leta 2035 bodo vložili več kot 200 milijonov evrov v obnovo letališča. Z naložbami želijo privabiti tudi več nizkocenovnih ponudnikov letov. Če je teh trenutno okoli 20 odstotkov, se želijo povzpeti do 30 odstotkov. Zakaj ne več? "Smo vozliščno letališče, zato je naša povezljivost odvisna od servisiranja drugih vozliščnih letališč. Nizkocenovni ponudniki pa ne služijo nujno glavnim vozliščem, ki pa jih potrebujemo," je odgovorila Stapel.

Celoten pogovor si lahko pogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar