.webp){kind=icon}
Kljub vztrajnim sankcijam proti Rusiji, ruska podjetja in poslovneže, ki so državo izolarirale od Zahoda, Ukrajina vstopa v tretje leto vojne. Evropska unija in ZDA so minuli teden predstavile nove svežnje ukrepov proti Rusiji, Evropa Ukrajini namenja 50 milijard evrov pomoči v naslednjih štirih letih, potrditev v ameriškem kongresu čaka še 60 milijard dolarjev vreden paket pomoči, ki bo Ukrajini zagotovil predvsem potrebno orožje.
"Če kdo pričakuje, da bodo sankcije odločilno pripomogle k temu, da bi se vojna čim prej končala, potem se moti in bodo katere koli sankcije neuspešne," je za Bloomberg Adria TV povedal politolog, svetovalec in poznavalec razmer v Ukrajini in Rusiji Denis Mancevič, s katerim smo analizirali dogajanje v Ukrajini in Rusiji.
"Če na sankcije gledamo kot na mehanizem, ki Rusiji zmanjšuje možnost vzdrževanja zmogljivosti na fronti in srednjeročno oziroma dolgoročno slabi Rusijo, potem te deloma delujejo," je še pojasnil sogovornik. Trinajsti sveženj ukrepov, ki prihaja po smrti Alekseja Navalnega, po njegovem mnenju ne bo oslabil Rusije, ki v zadnjem času napreduje na zahodu Ukrajine.
Ključ do uspešnosti ali pa neuspešnosti sankcij, se skriva v surovi nafti in omejevanju – ne samo količinskega izvoza, ampak tudi cene, ki jo uspeva Rusija dosegati v dolarjih, ki pritekajo v rusko ekonomijo, opozarja nekdanji diplomat.
Evropa finančno pomoč, ZDA orožje
Evropa Ukrajini namenja predvsem finančno pomoč, ki je namenjena servisiranju ukrajinskega javnega dolga oziroma delovanju države. ZDA po drugi strani dobavljajo pomoč v obliki orožja in prav ta je po mnenju Manceviča ključna, saj omogoča odpor Rusiji. A po njegovih besedah tako v Kijevu kot v Bruslju obstaja tveganje, da bi finančna pomoč Evrope oslabela, kajti Rusija se pripravlja na dolgo vojno, ključno negotovost v tem trenutku pa so volitve v ZDA, na katerih bi se lahko na oblast znova povzpel Donald Trumpa.
"Če se to zgodi, mislim, da edino, kar vemo z gotovostjo, je to, da ne vemo nič," je poudaril. Trump je namreč povedal, da bo Ukrajino prepustil Rusiji, a po drugi strani je dosedanja pomoč Ukrajini delovala kot neposredna injekcija ameriški vojaški industriji, saj gre denar najprej v industrijo in nato v izvoz. Zato Mancevič ne izvzema scenarija, po katerem bi lahko Trump – če znova postane predsednik – spremenil dosedanjo retoriko.
Kdo nima moči in kdo mora prevzeti del odgovornosti?
"Na primeru sankcij se zelo lepo vidita moč in domet svetovne oblasti G7," je povedal Mancevič. Tako obsežnega paketa sankcij še ni bilo, pojasnjuje. Kvečjemu bi jih lahko primerjali s tistimi proti Iranu, a kljub temu ruska nafta še vedno najde trge, predvsem v Indiji in na Kitajskem. "Dokler bo tako, te države ne bodo prevzemale odgovornosti, obenem pa lahko vidimo, da G7 nimajo nobenega vpliva na to, da bi k sankcijam pristopile države v razvoju," geopolitične razmere opiše sogovornik.
'Evropa je zaspala že pred leti'
Na vprašanje, ali je vojna v Gazi ustavila napredek v Ukrajini oziroma ali je Evropa zaspala, Mancevič odgovarja, da je Evropa zaspala že veliko prej, "ker vojna v Ukrajini ne traja dve leti, ampak že deset let, Evropa pa je bila pred desetimi leti zelo mlačna v svojih odgovorih". Pred dvema letoma je sicer spremenila retoriko, a sogovornik meni, da je med retoriko, željami in realiziranimi zmogljivostmi velika razlika.
"Evropska unija ne zna vzpostaviti skupnih mehanizmov za hitrejšo proizvodnjo orožja, za skupne nabave, skupno proizvodnjo in podobno, zato tukaj zamuja. Medtem je Rusija celotno gospodarstvo že lani, letos pa še bolj, spremenila v tako imenovano vojno ekonomijo, pojasnjuje.
O prekinitvi dobave ruskega plina čez Ukrajino ob izteku pogodbe konec leta pa Mancevič meni, da ni nujno, da bo do tega tudi dejansko prišlo. "To, da plin ves čas vojne še vedno poteka, je zelo zanimivo," saj to ‒ Mancevič ‒ ustreza tako Rusiji kot Ukrajini, ki za to prejema plačilo, navsezadnje pa tudi Evropi, najbolj Avstriji. Zato pušča odprto možnost, da se dobava plina čez Ukrajino nadaljuje tudi v prihodnje.
