.webp){kind=icon}
Pred evropskim gospodarstvom so leta vlaganja v zeleni prehod. Podjetja lahko za financiranje pogosto dragih naložb koristijo nepovratna evropska sredstva. Med manj znanimi in izkoriščenimi možnostmi v Sloveniji je financiranje iz Sklada za inovacije.
Da bi to možnost bolje izkoristili, so tovrstno financiranje predstavili na dogodku, ki ga je minuli teden organiziralo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje iz Bruslja (SBRA) v sodelovanju z vlado in evropskimi institucijami.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Draško Veselinovič, predsednik SBRA, Slovenija nima kvote oziroma natančno določene količine denarja v skladu. Za denar mora tekmovati z dobro pripravljenimi projekti iz drugih držav članic Evropske unije, z Islandije, Norveške in iz Lihtenštajna.
Na voljo obsežna sredstva za zeleni prehod
''Konkurenca je huda, je pa res, da je to eden od razpisov, ki omogoča dodelitev veliko sredstev, tako da se splača potruditi,'' je jasen Veselinovič. Za posamičen projekt je tako na voljo tudi preko 100 milijonov evrov, sredstva pa odtehtajo čas za pripravo na razpis, kar lahko traja tudi dve leti.
Omenjeni sklad namerava do leta 2030 po Veselinovičevih besedah razdeliti 40 milijard evrov, doslej so odobrili kakšnih 125 projektov. Le eden od dosedanjih je bil slovenski in sicer uvajanje vodika v proizvodne procese Steklarne Hrastnik, vreden 2,2 milijona evrov.
Precej uspešnejši so bili na Hrvaškem. Cementarna Holcim iz Istre je za projekt, ki ji bo omogočil, da se bo uvrstila med prve evropske cementarne z ogljično nevtralno proizvodnja cementa, prejela kar 117 milijonov evrov, pravi Veselinovič.
Ključno zmanjševanje ogljičnega odtisa
Skupni imenovalec projektov je zmanjševanje ogljičnega odtisa. Veliko možnosti sogovornik pripisuje tudi projektom za hranjenje energije, tudi področjem tradicionalnih industrij, ki se odločajo za zeleni prehod, sončni in vetrni energiji. Opozarja pa, da imajo več možnosti projekti, ki so inovativni.
Bloomberg Adria
Sklad odobri največ 60 odstotkov stroškov na projektu, za preostalih 40 odstotkov lahko podjetja uporabijo tako imenovani blending, ''se pravi, da kombinirajo sredstva, lahko vključijo tudi druga nepovratna sredstva,'' razlaga Veselinovič.
Na dogodku na Ekonomski fakulteti se je za denar iz sklada zanimalo okrog 160 prijavljenih, ki so imeli tudi možnost konzultacij z gosti iz Bruslja. Če so slovenska podjetja pri črpanju evropskih sredstev relativno uspešna, pa se Veselinovič strinja, da je pri črpanju iz sklada za inovacije rezerve še veliko.
Celoten pogovor v priloženem videu.
