.webp){kind=icon}
Teden zabave za vplivne in bogate v švicarskem Davosu se končuje. Čeprav je ena ključnih tem 54. svetovnega gospodarskega foruma pričakovano umetna inteligenca, se pogovori vrtijo tudi okoli trajnostnih naložb.
Po decembrskem dogovoru glede obnovljivih virov energije na podnebni konferenci COP 28 v Dubaju se tudi finančni tokovi počasi preusmerjajo. Glavno vprašanje je, kako in kam? Avtomobilska industrija bo breu dvoma pod velikim naložbenim potiskom.
Investicijski velikan JP Morgan in druge banke so švedskemu proizvajalcu baterij Northvolt odobrile petmilijardno posojilo, kar je jasno sporočilo, kje bo največ priložnosti za podjetja. Obenem gre za eno največjih zelenih finančnih injekcij na svetu, poroča Bloomberg. A geopolitične negotovosti, ki še dodatno mečejo senco dvomov na dobavne verige med Evropo in Azijo, bi lahko vplivale na hitrost, s katero si Evropa želi spodbuditi zeleni prehod v volilnem letu.
Preberi še
V Dubaju dogovor, ki prvič vključuje odmik od uporabe fosilnih goriv
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju so soglasno potrdili nov dogovor.
13.12.2023
Odprava fosilnih goriv, lobisti, bankirji in neambicioznost v zakulisju COP 28
Osnutek dogovora, ki je bil objavljen manj kot 24 ur pred koncem COP 28, prvič nad fosilna goriva, a s pričakovanim izrazoslovjem o urejenem in postopnem zmanjševanju.
12.12.2023
Kako bo volilno leto v nekaterih ključnih gospodarstvih sveta vplivalo na naložbe in ali lahko manjše države, kot je Slovenija, izkoristijo to, da se trend zelenih naložb v nekaterih državah, kot sta Velika Britanija in Nizozmeska, ohlaja?
Novinar Bloomberg Green Akshat Rathi je na ta vprašanja odgovarjal iz Davosa, kjer je o vlagateljskih trendih govoril z nekaterimi ključnimi igralci s področja zelenega prehoda.
Bloomberg Adria
Kam bodo usmerjene naložbe v prihodnjih letih?
Podnebje je postalo ena pomembnejših tem v Davosu. Kaj je glavni poudarek letošnjega foruma po letu temperaturnih rekordov in ekstremnih vremenskih pojavov? S kom ste letos že govorili?
Kot veste, v Davosu poskušajo pridobiti bogate in vplivne, da poskusijo ugotoviti, kakšen je 'dnevni red' za prihajajoče leto. In na dnevnem redu je veliko stvari. Pred srečanjem v Davosu Svetovni gospodarski forum izda globalno poročilo o tveganju. Največje tveganje po podatkih poročila niso podnebne spremembe, ampak dezinformacije. Podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi so drugo največje tveganje.
V Davosu se pogovori o podnebju osredotočajo na to, kako bi s podnebnimi rešitvami v svetu, kjer energetska varnost in obnavljanje narave, postajata prednostni nalogi, rešili obe težavi.
Na številnih razpravah sem se lahko srečal s predstavniki vlad, pa tudi industrije in vlagatelji. Pogovarjal sem se s podjetniki, ki imajo zagonska podjetja s področja podnebnih tehnologij, in vlagatelji tveganega kapitala, ki financirajo ta zagonska podjetja.
V času visokih obrestnih mer zagonska podjetja ugotavljajo, da je težje zbrati denar. So pa prišli do točke, ko ne želijo le zbrati denarja od vlagateljev tveganega kapitala, ampak svoje izdelke tudi prodati velikim korporacijam.
Torej, malo je poslovnih dogovorov, veliko je pogovorov o naslednjih korakih. Je pa res, da je podnebje postalo firmament Davosa.
V zadnjem podkastu ste dejali, da lahko Davos nekoliko 'dezorientira' podnebne novinarje, pa tudi da je petrijevka inovacij na področju zelenega zavajanja. Še vedno to opažate in kako?
Tem, o katerih se tukaj razpravlja, je veliko. Običajno se pojavljajo v drugačnih časovnih obdobjih. Nekatere teme so zelo kratkoročne. Ker trenutno preživljamo obdobje visokih obrestnih mer, vlagatelji po vsem svetu postavljajo vprašanja centralnim bankirjem, kdaj jih bodo začeli zniževati. Ali se je inflacija znižala? To so zelo kratkoročna vprašanja.
Ko gre za podnebje, običajno ne govorimo samo o letošnjem letu, ampak o naslednjih treh do petih letih. Kakšni bodo vlagateljski trendi, kako premagati težave z dobičkonosnostjo podjetij s področja čistih tehnologij? Ker so časovna obzorja tako različna, lahko dogajanje deluje nekoliko dezorientirano.
Imate prav, veliko je tudi zelenega zavajanja. Verjetno samo zato, ker ob zanimanju širokega kroga ljudi vsak želi prodati svojo idejo. Niso pa vse ideje tudi dobre. Kot novinarji moramo biti na to pozorni na sestankih, o kakšnih idejah govorimo, in moramo preizpraševati, ali lahko te dejansko delujejo v resničnem svetu.
Umetna inteligenca in zeleni prehod – kako spremljate razvoj in vlaganja?
Umetna inteligenca je bila vroča tema leta 2023. To se seveda kaže tudi tukaj v Davosu. Okoli glavnega kongresnega prizorišča poteka velika promenada, na kateri se zbira večina ljudi. Težko se je sprehoditi po sprehajališču, ne da bi zasledili omembo umetne inteligence. Ta je še vedno v zgodnji fazi, obstaja pa že nekaj aplikacij, a treba je ugotoviti, ali imajo komercialni potencial.
Podjetja, ki se ukvarjajo z iskanjem rešitev in odgovorov na podnebne spremembe, uporabljajo umetno inteligenco v njeni prvotni obliki, torej strojno učenje, že desetletja. Na področju podnebnih sprememb lahko pomenijo veliko razliko v delovanju podjetja. Dejansko so umetne inteligence takšne, kot so bile prej. V svoji prejšnji obliki. Strojno učenje je nekaj, kar podjetja uporabljajo že več kot desetletja.
Poročal sem o zgodbi podjetja Quantumscape, ki proizvaja baterije. Že leta 2012 oziroma 2013 so s pomočjo strojnega učenja iskali material za preboj. Umetna inteligenca oziroma možnost obdelave obsežnih podatkov lahko spodbudi sprejemanje smiselnih odločitev.
Podnebne aplikacije so v rabi za napovedovanje vremena, za upravljanje prometa v omrežju, za iskanje novih materialov, ne samo za baterije, ampak tudi za druge namene. Res pa je, da smo v obdobju nekakšnega navdušenja. Veliko ljudi ima veliko idej, kako bi lahko uporabili umetno inteligenco, ki pa jih je treba komercializirati, kar se začenja šele zdaj.
So mogoče nedavni dogovori na podnebni konferenci COP 28 spremenili potek razprav v Davosu?
Na decembrski konferenci COP 28 v Dubaju se je kljub drugačnim pričakovanjem številnih vseh 200 držav dogovorilo o opuščanju fosilnih goriv. To se morda zdi nenavadno, saj že skoraj 30 let vemo, da so fosilna goriva tista, ki povzročajo težave. A to, kar se je zgodilo na konferenci COP 28, je pomembno, ker se je s tem strinjalo vseh 200 držav, vključno z državami proizvajalkami fosilnih goriv. Ko sem pred prihodom v Davos govoril s strokovnjaki, so mi poudarjali le to.
Če pogledamo vsa makroekonomska vprašanja in tveganja, s katerimi se svet trenutno sooča, je podnebje morda edino področje, kjer dejansko obstaja načrt, ki so ga podpisale vse države in kjer se izvajajo določeni ukrepi. Seveda ne dovolj, vendar je to morda edino področje, na katerem bi svetovni voditelji lahko našli pozitivno izhodišče za začetek pogovorov. To je pomembna razlika, saj se potem ne osredotočamo le na težave, ampak na rešitve in to, kako jih spraviti v življenje.
Kakšni konkretni pogovori o kapitalu, ki je potreben za zeleni prehod, potekajo v Davosu? Številni namreč pravijo, da bo leto 2024 ključno za resnično spodbujanje prehoda skozi naložbe. Tudi Evropa ima ambiciozne načrte, ki jih želi uveljaviti pred volitvami. Bi lahko vse to prineslo dodatne naložbe?
Kljub težavam, ki jih vidimo na trgih, torej visoke obrestne mere, velik razkorak v donosnosti podjetij s čisto energijo in ogromnimi dobički podjetij s fosilnimi gorivi, eno ostaja. Vlagatelji se še vedno zelo zanimajo za naložbe v trajnostni razvoj na področju podnebnih vprašanj in okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) načel. Nimajo težav z zbiranjem sredstev za vlaganja v podnebne rešitve.
Večji izziv za vlagatelje je opažanje, da nekatere države nazadujejo pri svojih podnebnih ciljih. To se dogaja v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v Argentini. Pred nami je volilno leto v ZDA, Indiji in Mehiki, kjer bodo politični voditelji sprejemali nove odločitve. Vlagatelji so nekoliko razdeljeni, saj ne vedo, ali se bodo politiki držali svojih zavez, ali bodo zagotovili politično gotovost, ki jo vlagatelji potrebujejo, da bi lahko razporedili kapital, ki ga imajo.
Trg je odprt, kako naj priložnosti izkoristijo majhne države?
Trg je torej trenutno odprt. To je morda lahko dober trenutek za manjše države, kot je tudi Slovenija, da poskušajo najti način, da prodrejo do vlagateljev. Moje glavno vprašanje ob tem bi bilo, kako to storiti?
Tako je. Mislim, da so bili vlagatelji zelo jasni. Države, ki zagotavljajo zakonodajno stabilnost, so zanimive zanje. Ne gre zgolj za to, kako velike spodbude ponujajo, ampak tudi za to, kako dolgo so na voljo in ali se lahko v neki državi nadaljujejo v različnih političnih izbirah. Države s takšnim okoljem – Nemčija je zelo dober primer – običajno privabijo veliko več zasebnega kapitala.
Tukaj smo bili priča tudi veliki napovedi JP Morgana in številnih drugih bank, ki so odobrile pet milijard dolarjev posojila švedskemu podjetju za proizvodnjo baterij Northvolt, ki želi dobavljati baterije številnim evropskim podjetjem za električne avtomobile ali avtomobilskim podjetjem, ki poskušajo preiti na električni pogon. Zato je jasno, da zanimanje obstaja. Vse, dokler lahko države, ki želijo te naložbe, vlagateljem zagotovijo, stabilnost, ki jo potrebujejo.
Zanimivo dejstvo je, da Madžarska privablja veliko naložb, zlasti na področju proizvajalcev električnih baterij. Bi lahko bili kakšni pristopi Madžarske zgled tudi drugim državam?
Madžarska je privabila ogromno naložb, večinoma kitajskih podjetij, ki tam poskušajo zgraditi podjetja za proizvodnjo baterij. CATL ima tam tovarno, BYD, ki je največji svetovni proizvajalec električnih avtomobilov in je lani premagal Teslo, želi zgraditi tovarno na Madžarskem. Madžarska je morda lahko izjemen primer, ker je Viktorju Orbanu v interesu privabljanje kitajskih naložb.
Preostale države Evropske unije so nekoliko bolj previdne pri kitajskih naložbah. Veliko bolj si želijo, da bi bila evropska podjetja, kot je Northvolt, uspešna in bi poskrbela, da bi dobavna veriga delovala zanje. CATL ima sicer tudi tovarno baterij v Nemčiji, nismo pa še videli, da bi kitajsko podjetje za električne avtomobile začelo proizvodnjo Evropi.
Na katerem področju zelenega prehoda in podnebnega boja vidite največje naložbene preboje?
Vemo, da je bilo lani v čisto energijo vloženih 1.800 milijard dolarjev. Velika večina naložb je šla v sončno in vetrno energijo, električne avtomobile in baterije. Ta trend se bo verjetno nadaljeval, saj gre za tehnologije, ki so zdaj komercialne. Vlagatelji in številne države, kjer so že v rabi, se vse bolj privajajo nanje, če se niso še uspeli popolnoma. Zato se bodo vlaganja na tem področju nadaljevala.
Prav tako opažamo povečevanje zanimanje za področja, kot je vodik. Potekajo poskusi za razvoj trajnostnega letalskega goriva iz vodika ali za uporabo vodika namesto zemeljskega plina v naftnih rafinerijah. Prav tako potekajo prizadevanja za pridobivanje vodika iz obnovljivih virov. Zato bo na tem področju verjetno veliko naložb.
Letos bomo videli, kaj se bo zgodilo s tveganim kapitalom, saj je veliko drugih robnih tehnologij, kot je zajemanje ogljika ali boljše baterije, ki zahtevajo naložbe v zgodnjih razvojnih fazah, čeprav izdelki še niso pripravljeni. Ta denar največkrat priskrbijo skladi tveganega kapitala ali vlagatelji.
Ta denar je treba nameniti zagonskim podjetjem. Običajno prihaja od vlagateljev tveganega kapitala ali vlaganj v hitro rastoča podjetja. Prav tega je bilo v letu 2023 manj, zato bomo spremljali, ali se bo trend obrnil v letu 2024 in ali bodo takšna vlaganja ponovno začela rasti.
Geopolitične napetosti, dobavne verige in zeleni prehod
Izogibanje pomanjkanju pomembnih mineralov je bila ena od tem, povezanih z zelenim prehodom in dobavnimi verigami. Kako rešiti to bojazen?
Podobno kot se je Evropa spopadala z energetsko krizo, potem ko je Rusija napadla Ukrajino in je bila prekinjena oskrba s plinom in nafto, države zdaj spoznavajo, da za zagotovitev zelenega prehoda potrebujejo kritične mineralne surovine. To so elementi, kot je kobalt, baker, ali celo nekatere redke zemljine, kot je skandij.
Potrebni so, ker so sestavni del energetskega prehoda, najdemo jih v vetrnih turbinah, električnih motorjih in baterijah ali celo omrežju.
Veliko teh kovin zdaj pridobivajo na težavnih področjih. Kongo je sicer znan po kobaltu in bakru, a veliko teh surovin se pred samo rabo v tehnologijah zelenega prehoda predeluje na Kitajskem.
Glede na to, kaj se je zgodilo z Rusijo, se države ne želijo zanašati na Kitajsko kot glavni vir teh ključnih surovin. Zato se o tem veliko govori. Evropska unija in ZDA si na politični ravni prizadevajo uvesti spodbude za nastanek lokalnih dobavnih verig, hkrati pa vlagajo tudi v recikliranje.
To bi lahko pomenilo, da v osnovi sicer pridejo iz Kitajske, a se jih reciklira, ko se življenjska doba baterij ali vetrnih turbin izteče. Obstaja torej nekaj načinov, kako rešiti to težavo, vendar gre za težaven postopek, s katerim se bodo morali soočiti voditelji držav, prav tako pa bodo morali pridobiti vlagatelje. V Evropi in Ameriki obstajajo rudniki, kjer bi lahko pridobivali te kovine, vendar so precej dražji v primerjavi z rudarjenjem v Kongu ali na Kitajskem.
V ozadju so seveda tudi okoljevarstvena vprašanja. Želela sem vas vprašati tudi, ali menite, da bodo geopolitične napetosti upočasnile zeleni prehod?
Da, to je eno od največjih makroekonomskih tveganj tega prehoda. Po eni strani ga je treba pospešiti. Želja je, da se naložbe s 1.800 milijard dolarjev letno povečajo na štiri ali morda celo pet tisoč milijard dolarjev letno. Toda če se geopolitična razdrobljenost nadaljuje, če bodo države, zlasti Evropska unija in ZDA, odstranile trgovinske ovire proti dobaviteljem teh tehnologij čiste energije, predvsem Kitajski, lahko prehod postane dražji in manj zanesljiv. To bi lahko upočasnilo zeleni prehod, namesto da bi ga pospešilo. Gre za veliko geopolitično težavo.
Soočamo se tudi z vojnami. Bližnji vzhod postaja težavno območje. Iran je napadel več držav. Številne države poskušajo ugotoviti, ali naj odgovorijo na te napade ali ne. Zato gre to nestanoviten prostor, tako z geopolitičnega vidika kot z vidika energetskega prehoda, kjer so potrebna sodelovanja, stabilnost in dolgoročne naložbe. Zato to pomeni tveganje.
Del pogovora z Akshatom Rathijem si lahko ogledate v zgornjem videu.
