.webp){kind=icon}
"Človeštvo podira le napačne rekorde." S temi besedami Inger Andersen, direktorica okolijskega programa Združenih narodov začenja spremno besedo zadnjega poročila z naslovom 'Broken record' (v prevodu podrti rekordi). Evropski center za spremljanje podnebja Copernicus je po najtoplejšem juliju in avgustu zabeležil še najtoplejši september in napovedal, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini meritev.
Ameriška neprofitna organizacija Climate policy Initiative (CPI) po drugi strani navaja, da so povprečni finančni tokovi v zeleni prehod v letih 2021 in 2022 znašali več kot tisoč milijard dolarjev. Zveni veliko, a ta znesek bi morali do leta 2030 povečati za petkrat, če se želimo izogniti najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Če pogledamo globalni BDP pa ta sredstva pomenijo zgolj en odstotek bruto domačega proizvoda, še navajajo.
Bloomberg Adria
Jasno je, da ambiciozni cilji za ogljično nevtralnost zahtevajo zakonodajo, sodelovanje vseh sektorjev države in gospodarstva, predvsem pa finance. A ključno vprašanje je, kako preusmeriti bilijone v prave rok in kje sploh dobiti denar za zeleni prehod, kaj Slovenija dela na tem področju? Tik pred začetkom podnebne konference smo v oddaji Zoom in govorili z novinarjem Bloomberg Green in avtorjem knjige Podnebni kapitalizem (v izvirniku Climate Capitalism) Akshatom Rathijem, ki je na poti na COP28.
O tem, kam naj vlaga Slovenija in kakšno naj bo povezovanje med gospodarstvom in državo za doseganje potrebnih ciljev, pa sta govorila državni sekretar ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl in okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere.
Celotni pogovor si poglejte na zgornji povezavi.
