.webp){kind=icon}
Kaj moramo storiti za večjo konkurenčnost in blaginjo države, v Sloveniji načeloma vemo. Potrebujemo reforme na vseh področjih, na drugi strani večja vlaganja v raziskave in razvoj. Če se slednja povečujejo in bodo prihodnje leto presegla pol milijarde evrov, pa se že nekaj mesecev zdi, da je vlada z ambicioznimi obljubami o reformah trčila v zid politične realnosti. So poplave dokončno odplavile reforme ali vlada z njimi misli resno?
Davčna, pokojninska, zdravstvena reforma
Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, je za večjo konkurenčnost Slovenije najpomembnejša davčna reforma. Na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD se je Slovenija med 64 državami uvrstila na 42. mesto. To je za štiri mesta slabše kot lani. Najbolj se je uvrstitev poslabšala zaradi stanja na področjih infrastrukture, vladne ter poslovne učinkovitosti. Gospodarstvo se je sicer izkazalo s svojo robustnostjo.
Kot zelo pomembno za gospodarstvo Gorenšček izpostavlja tudi zdravstveno reformo. ''Dejstvo je, da so zaradi dolgih čakalnih vrst odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov zelo dolge. Tudi rehabilitacije trajajo nenavadno dolgo,'' težave za gospodarstvo izpostavlja Gorenšček, saj vse to pomeni večje stroške tako za podjetja kot državo.
Tudi red. prof. dr. Polona Domadenik Muren iz ljubljanske Ekonomske fakultete poudarja, da so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje razlog za kar 16 % boleznin dolge čakalne vrste v zdravstvu. Rešitev za zdravstvo ni v večji količini denarja, se strinja, po njenem mnenju je pomembno izboljšanje upravljanja zdravstvenih zavodov. Rabimo strokovnjake, ''ki se poleg zdravstva spoznajo tudi na organizacijske zadeve''. In to ne velja le za področje zdravstva.
Gospodarstvo si želi tudi pokojninske reforme, za katero sta že bili dve napovedi. Kot pravi Gorenšček, sta bili ''ena slabša od druge, obetale so se samo dodatne in višje prispevne stopnje. Ne vem, če se res veselimo reform,'' je pesimističen Gorenšček. Trenutno stanje pokojninske blagajne je dobro zaradi visoke zaposlenosti, saj ''smo v zadnjih desetih letih povečali število plačnikov za 150 tisoč''.
Reforme so vseeno pomembne, poudarja, saj napovedi za prihodnja desetletja niso tako optimistične. Glede pokojnin je možno regulirati odmerni odstotek, podaljšati delovno dobo ali povečati prispevno stopnjo. ''Bojim se, da bo šla zadeva v smeri povečanja prispevne stopnje, take reforme si ne želimo,'' je jasen izvršni direktor GZS.
Da je v družbi toliko nasprotovanja zviševanju upokojitvene starosti, ne more razumeti Domadenik Muren, ki pogreša predvsem širši pogled. ''Če živimo dlje, bo treba tudi delati dlje. S tem ne pravim, da bo nekdo delal v proizvodnji 30 ali 40 let. Seveda tak človek ne more delati enakega dela, kot ga je delal, ko je bil star 25 ali 30 let. Vse več dela je primernega za starejše. Avtomatizacija in robotizacija prinašata delo, ki je manj fizično naporno. Ampak tu trčimo v problem neusposabljanja zaposlenih,'' omeni področje, ki smo mu v Sloveniji namenili premalo pozornosti.
Da reformne rešitve niso le v denarju, na primeru reforme zdravstva navede Gorenšček. Namenili smo namreč več denarja za skrajšanje čakalnih vrst, a brez učinka. ''Za najbolj pomembne reforme sploh ni treba veliko proračunskega denarja. Mi se moramo kot družba dogovoriti, kaj želimo,'' je jasna Domadenik Muren.
Gorenšček verjame, da politika z reformami še vedno misli resno. Kljub trenutnemu vsaj navideznemu reformnemu zastoju Gorenšček pravi, da gospodarstveniki ''verjamemo in zaupamo predsedniku vlade, ki je pred meseci dejal, da bo skupek vseh reform pomenil zmanjšano obremenjenost gospodarstva in tudi stroškov dela''.
Načrt za večjo blaginjo
Akcijski načrt za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije je že spisan, je poudarila Domadenik Muren. Načrt je pisala akademska ekipa iz Ekonomske fakultete v sodelovanju s strokovnjakom s področja sociologije, kakšnih 50 ljudi je sodelovalo pri nastajanju načrta. Načrt je identificiral 19 področij, ki so ključna za večjo blaginjo.
''Današnjo blaginjo, ki se marsikomu zdi sama po sebi umevna, bo z izzivi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, geostrateški problemi, okoljski izzivi, povezani z zelenim prehodom, brez nujnih ukrepov zelo težko vzdrževati na dolgi rok,'' je jasna Domadenik Muren. Poudarja, da je pomembno vlaganje v javno infrastrukturo, spodbujanje sodelovanja med raziskovalno sfero in razvojno sfero v podjetjih, da se bomo uvrstili med najbolj inovativne države, pa na drugi strani zmanjševanje birokratskih bremen, digitalizacija, boljše upravljanje državnega premoženja in javnih financ.
Ministrstva bi morala hitreje reagirati, pove na primeru Domadenik Muren. ''Ko govorimo o vodnem skladu, je računsko sodišče v svojem poročilu pred poplavami, ki so zelo prizadele našo državo, omenilo, da že 18 let čakamo na podzakonski predpis s tega področja, ki bi določil povračilo oziroma shemo, po kateri naj se izračunavajo povračila tistih, ki uživajo vodno pravico.'' To je jasen primer zaviranja napredka, kjer ni razloga v pomanjkanju denarja. Izgubljamo pa prihodke zaradi nedejavnosti državnih birokratov.
Alternative pri pobiranju davkov
Dodatne obdavčitve dela so, tako se zdi pri levo usmerjenih vladah, pogosto najprikladnejša rešitev. Ker ponujajo hitre rešitve, a so na dolgi rok lahko najbolj pogubne. Domadenik Muren vidi možnost alternative ''v davku na premoženje. To kažejo tudi primerjave. Če bi pogledali, koliko premoženja ima povprečni prebivalec po dohodkovnih razredih, nam bo hitro jasno, zakaj se vse razprave o davku na premoženje zelo hitro končajo,'' s prstom pokaže, da imamo rezerve v najbogatejših in najvplivnejših.
Profesorica z Ekonomske fakultete tudi meni, da je ''zviševati davke in prispevke na delo izjemno slabo''. Za povečanje prihodkov v socialne blagajne moramo po njenem mnenju povečati število delovno aktivnega prebivalstva, ljudi dlje časa zadržati na trgu dela in jih hitreje vključevati nanj. Mladi v Sloveniji namreč na trg dela vstopajo ''v povprečju dve do tri leta kasneje kot mladi v drugih evropskih državah,'' opiše težavo Domadenik Muren.
Ključno je, pravi, da se ministrstva začnejo bolj in bolje pogovarjati med seboj in reforme načrtujejo usklajeno. ''Sama se ob tem vedno spomnim na primer Nemčije med letoma 2002 in 2004, ko je Schröderjeva vlada uvedla tako imenovane Hartzeve reforme. To je bil najpomembnejši projekt Nemčije na področju reforme socialnega sistema. In leto kasneje je kancler, ki je reforme speljal, izgubil volitve,'' se spomni Domadenik Muren. Je pa z reformami ob hkratni širitvi Evropske unije omogočil zagon nemškega gospodarskega motorja, ki je tudi Schröderjevi naslednici Angeli Merkel omogočil 16-letno vladavino.
Politična volja za reforme po poplavah
Premier Robert Golob je prve mesece vladanja veliko govoril o reformah, a zdi se, da je vlada trčila v zid politične realnosti. Analitik Aljaž Pengov Bitenc meni, da gre bolj kot za zmanjšanje volje do reform za slovensko politično realnost, saj je ''moment učenja ob delu nekaj, s čimer se Slovenija sooča vedno znova s pojavom novih obrazov''. Ne strinja se s tezo, da je vlada obupala nad reformami zaradi padca javnomnenjske podpore, saj si po njegovem volivci želijo sprememb na boljše in s tem tudi reform.
IEDC
''Težava je morda v tem, da si ne želijo vsi vseh sprememb hkrati oziroma vseh sprememb enako,'' pokaže Pengov Bitenc na čeri, med katerimi pluje trenutna oblast. Strinja se z besedami o dveh mandatih, ki da sta potrebna za reforme, a obenem opozarja, da ''osemletni časovni razpon daje varljiv vtis oddaljenosti,'' s katerim si vlada morda tudi nastavlja past, ki bi jo znala drago plačati na volitvah. Težko pa je tudi z več reformami hkrati ''ugrizniti v več kislih jabolk'', meni analitik. ''Davčna reforma je tipičen primer tega, ko se je izkazalo, da dobri časi s poceni denarjem mimo'' in si vlada poleg zdravstvene verjetno ni želela hkrati začeti še ene reforme, pravi Pengov Bitenc.
Na vprašanje, ali so poplave odplavile reforme, Pengov Bitenc odgovarja z upanjem, da ''se bo zgodilo ravno obratno, da bo popoplavna obnova tisto, kar država in administracija krvavo potrebujeta, da se reformni zagon dejansko začne''. Sploh bi to lahko izkoristili, meni Pengov Bitenc za odpravo odvečnih birokratskih ovir, za skrajševanje postopkov, kar bi ''zagnalo reformno kolesje'' in se potem prelilo tudi na druga področja.
Da zadeve ne bodo tekle gladko, pa lahko prepreči tudi kadrovska podhranjenost vlade in državne administracije, se strinja Pengov Bitenc, saj državni aparat tudi v boljših časih ne bi zmogel vseh trenutnih nalog, še težje pa jih bo, meni, po desetletjih ''neoliberalnega konsenza o zmanjševanju javnih izdatkov''.
