Podjetja bodo prisiljena v prestrukturiranje; katera so na udaru?

Spletni trgovec Mimovrste ukinja štiri fizična prevzemna mesta, saj nameravajo s partnerjem, paketnim distributerjem GLS, uvesti obsežno mrežo paketnih omaric po Sloveniji. Gre za nekakšno prilagoditev poslovanja novim razmeram. "Čeprav tega zaenkrat v večji meri še ni opaziti, je precej verjetno, da se bo število podjetij, ki bodo prisiljena pomembneje prestrukturirati svoje delovanje, v letošnjem letu znatno povečalo," je prepričan Đorđe Mihajlović, direktor družbe Card&D.

Kot so sporočili iz Mimovrste, jim bo omenjena poslovna poteza omogočila, da zagotovijo učinkovitejšo geografsko pokritost in izboljšano uporabniško izkušnjo. "Tudi v prihodnje želimo širiti svojo mrežo prevzemnih mest po principu razvejene mreže omaric," pravijo na Mimovrste.

Potem ko so v Acroniju jeseni zaradi visokih cen energentov zmanjšali obseg proizvodnje, to še vedno prilagajajo trenutnim razmeram cen energentov in povpraševanju na trgu. Tako izmenično zaganjajo in ugašajo posamezne enote. Tudi v krški tovarni Šumi, ki je hčerinska družba Žita, so se zaradi energetske draginje v letošnjem letu odločili za začasno ustavitev proizvodnje, je prvi poročal Siol. V tem času bodo izvedli čiščenje in remont strojev, kar sicer običajno delajo poleti. 

Po uspešnem lanskem prvem polletju za slovenska podjetja so se v drugi polovici leta nabrale skrbi zaradi energetske draginje, vztrajno povišane inflacije in pomanjkanja delovne sile. Situacija se je poslabšala še zaradi hitrega zaostrovanja monetarne politike in ohlajanja povpraševanja. "Podjetja so se obnašala sentimentu primerno – z novimi investicijami in drznejšimi projekti so čakala na razjasnitev stanja in pri tem tudi ustvarjala dodatne rezerve," pravi Mihajlović. 

Posledično je večina podjetij skušala del zvišanja vhodnih stroškov v večji meri prenesti na kupce, kar je dodatno poganjalo inflacijo, ki je postala širše osnovana. Hkrati so se zaradi izpraznjenega bazena delavcev začeli pojavljati pritiski na stroške dela. V letošnjem letu je vlada Roberta Goloba občutno dvignila tudi minimalno plačo, kar je za seboj sprožilo plaz zahtev po višjih plačah, tudi v javnem sektorju.

Katera podjetja so bolj na udaru in kako se lahko prilagodijo?

"Trenutni trendi so skupaj z izrazitim poslabšanjem pogojev zadolževanja in pričakovano nadaljnjo upočasnitvijo gospodarstev na naših izvoznih trgih precej neugodni za večino podjetij, zlasti za tista, ki delujejo v zelo konkurenčnih panogah z nizkimi operativnimi maržami," opozarja Mihajlović. Tako pravi, da bi se letos utegnilo število podjetij, ki bodo prisiljena pomembneje prestrukturirati svoje delovanje, znatno povečati.

Po Mihajlovićevih besedah je odziv podjetij na nove razmere lahko zelo različnen, med drugim pa je odvisen tudi od finančnega stanja posameznega podjetja. "Lahko se odločijo za reorganizacijo izvajanja dejavnosti v smislu dviga učinkovitosti oziroma zmanjšanja stroškov, potrebnih za izvajanje dejavnosti, izboljšajo pa lahko tudi upravljanje z obratnim kapitalom z namenom generiranja dodatne likvidnosti," našteva Mihajlovič. 

Podjetje se lahko po njegovem mnenju odloči tudi za opustitev določenih produktov ali dejavnosti z nezadostno donosnostjo in se osredotoči na donosne, perspektivne programe. "Možni sta tudi odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja skupaj z rigoroznim obvladovanjem stroškov in opustitev vseh aktivnosti, ki niso nujne za pridobivanje prihodkov," pravi sogovornik. 

Prav tako lahko podjetje zmanjša kapacitete v skladu z obsegom povpraševanja. "Splošnega nasveta, z izjemo graditve čim večje prilagodljivosti poslovanja in pravočasnega zaznavanja situacije, ni – kaj je najprimernejša kombinacija aktivnosti, je odvisno od značilnosti vsakega primera posebej," meni Mihajlović.

Vitko je lahko tudi razvito podjetje

Do neke mere gre pri vseh načinih prilagajanja poslovanja za rezanje nepotrebnih aktivnosti in s tem povezanih stroškov. To je eden glavnih ciljev vitkega podjetništva, ki se sicer pretežno omenja pri zagonskih podjetjih. Je lahko vitko tudi že razvito podjetje? 

"Vsekakor, predvsem če se osredotočimo na to, kako se v poslovanju znebiti vsake nepotrebne aktivnosti, materiala, stroškov in drugega balasta oziroma izgub ter se osredotočiti na ustvarjanje vrednosti za trg," odgovarja Blaž Kos, strateški svetovalec v podjetju Inhouse Consulting. Na ta način lahko namreč podjetje veča dodano vrednost in se bolje prilagaja spremembam okolja. 

"Vitko poslovanje združuje neverjetno veliko znanja, orodij in dobrih praks, od tega, kako se organizirati, do tega, kako upravljati z zalogami, procesi in kadri," poudarja Kos. Po njegovih besedah gre za znanje, ki je v kriznih in turbulentnih časih še toliko bolj neprecenljivo. 

"Ključna je optimizacija časa in denarnega toka"

Po Kosovih besedah se skozi leta v vsakem podjetju nabere ogromno balasta, nepotrebnih stroškov, predvsem pa projektov in aktivnosti, ki ne ustvarjajo vrednosti za trg. "Možnosti za optimizacijo je veliko, niso pa neskončne. Pred stroški velja optimizirati čas, kar pomeni pripraviti popis vseh projektov in aktivnosti, ki jih izvaja podjetje, in jih uvrstiti v kategorije," pravi Kos. 

Za optimizacijo časa po Kosovih besedah sledi optimizacija stroškov oziroma optimizacija denarnega toka na sploh. "Tu gre za pogajanja z dobavitelji ali iskanje alternativnih dobaviteljev, rezanje povsem nepotrebnih stroškov, povečanje snovne in energetske učinkovitosti, pa tudi optimizacija s t. i. 'insourcingom' in 'outsourcingom'," pravi Kos. Potem so po njegovem mnenju nujni še ukrepi na zalogah in terjatvah za izboljšanje denarnega toka. "Na koncu je običajno najtežji in najobčutljivejši del optimizacija stroškov dela," meni Kos.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar