Kaj poganja navtični posel in zakaj vsaka druga superjahta nastane pri naših sosedih

Po letih rekordnega povpraševanja po novih jahtah se luksuzna navtična industrija vrača v bolj umirjen ritem, vendar prihodkov ne ustvarja več predvsem s prodajo novih plovil. Vse več lastnikov svoje jahte vključuje v čartersko ponudbo, ladjedelnice pa vse več zaslužijo z obnovami, servisiranjem in upravljanjem plovil.

Da se trg ne ohlaja, temveč preoblikuje, ugotavlja tudi Fraser, ena največjih svetovnih družb za posredovanje pri prodaji, nakupu, čarterju in upravljanju superjaht, ki v lanskoletnem poročilu analizira gibanja na podlagi podatkov o prodaji, novogradnjah, čarterju in lastništvu. Analitiki ocenjujejo, da panoga po izjemnem razcvetu v času pandemije vstopa v novo, zrelejše obdobje, v katerem se poudarek seli z rekordnih prodaj na dolgoročno upravljanje plovil in storitve, povezane z njihovim življenjskim ciklom.

Po podatkih Fraserja je bilo leta 2025 prodanih 211 novih superjaht, kar je približno šest odstotkov več kot leto prej, hkrati pa je lastnika zamenjalo 360 rabljenih superjaht v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev. Svetovna flota superjaht, daljših od 30 metrov, zdaj presega 6.200 plovil, kar je skoraj 40 odstotkov več kot pred desetletjem. Čeprav trg ostaja pod rekordnimi ravnmi iz leta 2021, ko je pandemija sprožila izjemno povpraševanje, analitiki ocenjujejo, da se vrača na bolj vzdržno raven rasti.

Med najbolj opaznimi spremembami je tudi drugačen odnos do lastništva. Kupci danes pred nakupom pogosteje najamejo več različnih plovil, odločitev sprejemajo počasneje in bolj premišljeno, vse več lastnikov pa svoje jahte vključuje v čarterske programe. Ti niso več namenjeni zgolj dodatnemu zaslužku, temveč postajajo način pokrivanja dela visokih stroškov lastništva, od posadke in vzdrževanja do privezov, zavarovanja in goriva. Po ocenah industrije letni stroški obratovanja superjahte pogosto dosežejo okoli deset odstotkov njene vrednosti.

 

Večina novih superjaht nastane v Italiji

Fraser ob tem ugotavlja še en pomemben trend: kupci se vse pogosteje odločajo za večje in tehnično zahtevnejše jahte. Trenutno je po svetu v gradnji več kot 600 superjaht, daljših od 30 metrov, povprečna dolžina novogradenj pa je dosegla rekordnih 48,5 metra. Več kot polovica vseh projektov nastaja v Italiji, ki se je utrdila kot vodilna svetovna sila pri gradnji superjaht.

Medtem ko se svetovni trg po pandemičnem razcvetu stabilizira, italijanska ladjedelniška industrija raste predvsem zaradi segmenta superjaht. Po podatkih italijanskega združenja Confindustria Nautica je svetovni trg gradnje rekreacijskih plovil leta 2025 dosegel 33,3 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj kot leto prej. Italija pa je ubrala nasprotno pot. V obdobju med letoma 2023 in 2025 je sektor rasel po povprečni letni stopnji petih odstotkov, vrednost proizvodnje pa je prvič presegla pet milijard evrov.

Država danes ustvari približno 18 odstotkov svetovne vrednosti navtične proizvodnje, v segmentu superjaht pa je njen položaj še izrazitejši. Italijanske ladjedelnice imajo 56-odstotni delež svetovnih naročil po številu plovil in 36-odstotni delež po vrednosti, pri čemer skoraj 90 odstotkov proizvodnje izvozijo na tuje trge, od tega približno 70 odstotkov zunaj EU. 

V Italiji zgradijo več kot polovico vseh naročenih superjaht na svetu. Foto: ACI

Za uspehom stojita močno skoncentrirana industrija z blagovnimi znamkami, kot so Ferretti Group, Sanlorenzo, Azimut Benetti, The Italian Sea Group in Palumbo Superyachts, pa tudi gosto omrežje dobaviteljev, oblikovalcev, proizvajalcev opreme in servisnih podjetij. Navtična veriga po ocenah Confindustrie Nautice ustvari več kot 13 milijard evrov dodane vrednosti ter zaposluje skoraj 168.000 ljudi. Vsak evro, ustvarjen v ladjedelništvu, po njihovih izračunih v italijanskem gospodarstvu ustvari še 5,2 evra dodane vrednosti.

Kot pravi predsednik Confindustrie Nautice Piero Formenti, italijanska navtična industrija tudi v času geopolitičnih in gospodarskih negotovosti ostaja odporna. "Velike jahte še naprej beležijo pomembno rast, srednji segment se umirja, vendar ostaja stabilen, medtem ko je manjša navtika precej bolj odvisna od zaupanja potrošnikov, ki ga trenutno omejujejo zahtevne gospodarske razmere," je dejal ob predstavitvi letošnjih analiz panoge.

Prenove poganjajo navtični trg - tudi na Jadranu

Vse pomembnejši del navtičnega posla niso več le novogradnje. Zaradi daljšega življenjskega cikla plovil in visokih stroškov njihove zamenjave hitro raste trg obnov oziroma refita. Po podatkih mednarodnega portala SuperYacht Times je bilo lani prenovljenih več kot 2.600 superjaht oziroma približno 42 odstotkov svetovne flote, kar potrjuje, da prenove postajajo eden ključnih poslov navtične industrije.

V Marini Portorož potrjujejo, da se trend odraža tudi na Jadranu, saj opažajo povečano zanimanje za vzdrževanje, prenove in tehnološke nadgradnje obstoječih plovil. "Lastniki največ vlagajo v motorne in električne sisteme, navigacijsko opremo ter izboljšanje varnosti, energetske učinkovitosti in udobja," pojasnjujejo.

Ob tem poudarjajo, da je odločitev za prenovo največkrat ekonomsko motivirana. "Premišljena prenova kakovostnega in dobro ohranjenega plovila je pogosto ugodnejša od nakupa primerljivega novega plovila. Lastniki tako ohranijo preverjeno in zanesljivo osnovo, hkrati pa plovilo prilagodijo sodobnim standardom in svojim potrebam," so povedali za Bloomberg Adria. "Prenova je lahko tudi hitrejša in bolj trajnostna rešitev, če strokovna ocena pokaže, da je plovilo v ustreznem stanju," dodajajo.

V Marini Portorož opažajo več zanimanja za vzdrževanje, prenove in tehnološke nadgradnje plovil. Foto: Bobo

Tudi povpraševanje po privezih pri nas ostaja visoko; Marina Portorož, ki je ponudbo letos razširila z Marino Bernardin in tako pridobila dodatnih 60 privezov, je trenutno 99-odstotno zasedena.

Kot poudarjajo v marini, se spreminjajo tudi pričakovanja lastnikov plovil. "Danes ne iščejo več le varnega priveza, temveč celovito izkušnjo, ki poleg kakovostnega servisa, vzdrževanja in zimovanja vključuje gostinsko, nastanitveno ter sprostitveno ponudbo," pravijo. Ob tem opažajo tudi vračanje gostov na severni Jadran, kjer je navtična infrastruktura dostopna vse leto in ni omejena zgolj na poletno sezono. "Na odločitev nekaterih gostov vpliva tudi razmerje med ceno in ponudbo v Dalmaciji, ki zanje ni več tako konkurenčno kot v preteklosti," sklenejo.