Peter Polanič: 'Ciljamo na 750 milijonov evrov prihodkov'

Leta 2027 bi lahko prehranska skupina podjetij sklada Bosqar Invest – slovenska Panvita in hrvaško pekovsko podjetje Mlinar ter mesno podjetje PIK Vrbovec – skupaj ustvarila okoli 750 milijonov evrov prometa, kot je povedal solastnik Skupine Panvita Peter Polanič.

Ta številka je uresničljiva v primeru vključitve hrvaškega mesnega velikana Pik Vrbovec pod okrilje skupine Bosqar Invest.

Hrvaški sklad Bosqar Invest je aprila začel postopek prevzema podjetja Pik Vrbovec, ki ga kupuje od podjetja Fortenova (naslednica propadlega hrvaškega koncerna Agrokor). Fotrtenova je ponudbo za nakup sprejela, transakcija pa še ni končana. Konec leta 2024 je Bosqar prevzel podjetje Mlinar, pred tem še slovensko Panvito. 

V živilski skupini, poimenovani Future Food, bo imela Panvita osrednje mesto, pravijo pri slovenskem živilskem podjetju, saj bodo delovali kot platforma za celotno regijo.

S povezovanjem živilskih podjetij pod isto streho bodo izkoriščali sinergije in optimizirali nabavo, je povedal Dubravko Folnović, glavni izvršni direktor Panvite, ob predstavitvi načrtov skupine Bosqar. Pri optimizaciji poslovanja števila zaposlenih v Panviti ne bodo zmanjševali, saj jih že sedaj težko najdejo, je še dejal Folnović.

Damjan Tadić/CROPIX Dubravko Folnović

Trenutno Panvita zaposluje 760 ljudi, sodelujejo še s približno 2.500 kooperanti - kmeti, kmetijami ter partnerji na področju pridelave, logistike in distribucije po vsej Sloveniji.

''Podjetje v proizvodnjo in modernizacijo vlaga od tri do štiri milijone evrov na leto,'' je povedal Folnović.

Panvita je lani zaključila okoli 10-milijonsko investicijo v sodoben rastlinjak za pridelavo solate blagovne znamke Frišno, ki se prodaja skupaj z lončkom, v katerem raste. V njem zdaj na dveh hektarjih visokoavtomatiziranih površin zgolj 17 zaposlenih pridela okoli štiri milijone glav solate na leto oziroma okoli 15 tisoč glav na dan.

Foto: Damjan Tadić/CROPIX Tehnolog Luka Grgurič v rastlinjaku za pridelavo solate Frišno.

Čista voda je najpomembnejša za uspešno pridelavo solate, zato temu vidiku namenjajo veliko pozornosti, kot je med obiskom rastlinjaka povedal tehnolog Luka Grgurič. Zaradi strogih omejitev uporabe zaščitnih sredstev tudi natančno nadzirajo vnos morebitnih škodljivcev.

''Največji strošek pridelave solate je energija za ogrevanje v zimskih mesecih, saj pridelava poteka vse leto,'' je povedal Grgurič.

Panvita pridela tudi do sto ton jagod na leto v rastlinjakih z natančno hidroponično tehnologijo zalivanja in gnojenja. ''Povpraševanje po jagodah je večje od pridelanih količin,'' je povedal Boštjan Štajnberger, vodja projektov v Skupini Panvita. Tudi po sveži solati je povpraševanje večje, kot so možnosti pridelave.

Foto: Urban Červek Robot v rastlinjaku za pridelavo jagod.

V rastlinjaku za gojenje jagod pri pridelavi pomaga tudi robot, ki se samodejno vozi med vrstami jagod in jih osvetljuje z ultravijolično svetlobo, s čimer preganjajo škodljive plesni. Ker jagode rastejo na premičnih pladnjih, je njihovo obiranje bistveno lažje in hitrejše, kot če bi rastle na tleh. ''Poleg redno zaposlenih jagode v vrhuncih sezone obirajo tudi upokojenke,'' je povedal Štajnberger, ''rekord je več kot 40 kilogramov pobranih jagod na uro.''

Novembra 2024 hrvaška investicijska skupina Bosqar Invest (takrat pod imenom Mplus) z 51-odstotnim deležem vstopila v slovensko kmetijsko-živilsko skupino Panvita kot strateški partner. Za večinski delež Panvite so plačali 50 milijonov evrov.

 

Bosqar Invest se zdaj osredotoča na postopek prevzema hrvaškega mesnega podjetja Pik Vrbovec, zato o morebitnih novih tarčah za prevzem ne razmišljajo, kot je odgovoril Polanič.

Ob morebitni priključitvi Pik Vrbovca bi skupna letna pridelava platforme obsegala okoli 120 tisoč ton mesa, zelenjave, sadja in pekarskih izdelkov, platforma pa bi temeljila na visokointegrirani kmetijski proizvodni osnovi z več farmami, tremi najsodobnejšimi predelovalnimi obrati v regiji in kapaciteto okoli 120 tisoč prašičev ter 4,5 milijona pitovnih piščancev.

Prostora za rast je še veliko, saj niti Slovenija niti Hrvaška pri pridelavi hrane še zdaleč nista samooskrbni, kot pravi Polanič. ''Poleg tega se na Hrvaškem zaradi turizma med poletjem močno poveča število ljudi, kar pomeni tudi večje povpraševanje po hrani, ki ga domača pridelava ne dohaja,'' je dodal Folnović.

Nizka samooskrba s sadjem in zelenjavo Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je bila Slovenija leta 2024 približno 28-odstotno samooskrbna s sadjem in 35-odstotno samooskrbna z zelenjavo. Čeprav se je samooskrba v primerjavi z letom 2023 nekoliko izboljšala, ostaja bistveno nižja kot na začetku tisočletja, ko je pri sadju dosegala okoli 66 odstotkov, pri zelenjavi pa 47 odstotkov.

Podjetje trenutno načrtuje dvakratno povečanje površine rastlinjaka, kjer zdaj pridelujejo solato Frišno. "Sveža hrana je prihodnost, saj ljudje vse bolj pazijo, da jedo zdravo hrano," je povedal Folnović.

V prvem četrtletju 2026 je Panvita ustvarila 29,5 milijona evrov prihodkov, prilagojeni kazalnik EBITDA je dosegel 2,46 milijona evrov, kar je za 63 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2025. Kazalnik dobičkonosnosti EBITDA je v enem letu zrasel s 5,0 odstotka na 8,3 odstotka.

Bosqar Invest je v večinski lasti hrvaškega poslovneža Stjepana Oreškovića in njegove žene Manice Pirc Orešković, po rodu Slovenke.

Bosqar Invest je hrvaška investicijska skupina s sedežem v Zagrebu. Med njene najbolj znane naložbe sodijo skupine Mplus, Workplace, Panvita in Mlinar, njihova podjetja delujejo v 27 državah ter zaposlujejo 18.500 ljudi.