NLB objavila prospekt prevzemne ponudbe za Addiko: ponuja 29 evrov na delnico

Nova Ljubljanska banka (NLB) je objavila prospekt prostovoljne javne prevzemne ponudbe za pridobitev kontrolnega deleža v Addiko Bank, s čimer se je uradno začelo obdobje za sprejem ponudbe. NLB za delnico Addika ponuja 29 evrov bruto vključno z dividendo, pri čemer mora za uspeh prevzema pridobiti najmanj 75 odstotkov glasovalnih pravic.

Obdobje za sprejem ponudbe traja od 13. maja do 22. julija 2026 do 17. ure po srednjeevropskem času. Delničarji, ki želijo ponudbo sprejeti, morajo svojo skrbniško banko obvestiti najpozneje tri trgovalne dni pred iztekom roka.

Addiko Bank, ki kotira na dunajski borzi, posluje na šestih trgih srednje in jugovzhodne Evrope: v Avstriji, Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Črni gori. Banka ima 19,5 milijona navadnih kosovnih delnic.

Pred dobrim mesecem je Raiffeisen Bank International (RBI) prav tako naznanil namero za odkup vseh delnic družbe Addiko. RBI zanje ponuja ceno v višini 23,05 evra na delnico Addiko, kar je približno 20-odstotni premiji nad intrinzično vrednostjo lastniškega kapitala, določeno v zunanjem poročilu o vrednotenju, ki ga je pridobila družba Ernst & Young.

Ponudbena cena NLB v višini 29 evrov za delnico Addiko je za 25,8 odstotka višja od tehtanega povprečnega tečaja delnice (VWAP) v šestmesečnem obdobju pred objavo namere o prevzemu. Tehtano povprečje tečaja delnice Addika v šestih mesecih pred objavo namere o prevzemu predstavlja osnovo za določitev minimalne prevzemne cene v skladu z avstrijskim prevzemnim zakonom.

Ključni pogoj: najmanj 75 odstotkov delnic

Najpomembnejši pogoj za uspeh prevzemne ponudbe je doseganje minimalnega praga sprejema ponudbe v višini najmanj 75 odstotkov vseh glasovalnih pravic. Glede na trenutno število izdanih delnic mora biti v ponudbo vključenih najmanj 14,47 milijona delnic Addika.

Poleg tega mora NLB do 31. maja 2027 pridobiti še vsa regulatorna soglasja, med drugim: dovoljenja organov za varstvo konkurence, soglasja bančnih regulatorjev ter izpolniti več drugih pogojev.

Ponudba med drugim predvideva tudi:

• da do zaključka prevzema ne pride do pomembnega negativnega poslabšanja poslovanja Addika,

• da se indeks Euro Stoxx Banks bistveno ne poslabša,

• ter da ne pride do večjih kršitev skladnosti poslovanja.

NLB si obenem pridržuje pravico, da nekatere pogoje, kjer to dopušča zakonodaja, tudi opusti.

Kdo so največji delničarji Addika

Lastniška struktura Addika je precej razpršena, kar pomeni, da bo za uspeh ponudbe ključna podpora večjih institucionalnih in regionalnih vlagateljev.

Največji posamični delničar je avstrijska družba S-Quad Handels-Beteiligungs GmbH z 10,1 odstotka glasovalnih pravic. Sledijo skupina okoli AIK Banka in Gorenjska banka z 9,79 odstotka, srbski Alta Group z 9,74 odstotka ter European Bank for Reconstruction and Development (EBRD) z 8,5 odstotka.

Pomembna lastnika sta še avstrijski nepremičninski skupini Jelitzka + Partner in WINEGG Realitäten, med večjimi institucionalnimi vlagatelji pa sta tudi ameriška upravljavca premoženja Wellington Management Group in Brandes Investment Partners.

Alta Grupa trenutno, vključno s pravicami do nakupa, obvladuje 29,59 odstotka delnic z glasovalno pravico (v njihovi lasti je 9,63 odstotka delnic). Pogodbe s pravico do nakupa veljajo do 30. junija 2026.

Prav vprašanja glede dejanskega lastništva so bila v preteklosti predmet nadzora regulatorjev. Evropska centralna banka je leta 2024 izrekla sankcijo zaradi preseganja desetodstotnega lastniškega praga brez regulatornega dovoljenja, kar je sprožilo dodatni nadzor nad lastniško sestavo banke.

NLB stavi na nadaljnjo širitev v regiji

V prospektu NLB prevzem Addika predstavlja kot nadaljevanje strategije neorganske rasti v regiji jugovzhodne Evrope. Banka poudarja, da je od leta 2020 uspešno izvedla več pomembnih prevzemov, med drugim: prevzem Komercijalna Banka v Srbiji, prevzem Sberbank Slovenija oziroma poznejše N Banke ter prevzem skupine Summit Leasing Slovenija leta 2024.

Po oceni NLB bi Addiko pospešil rast predvsem na področju potrošniškega financiranja ter financiranja malih in srednjih podjetij. Posebej pomembna naj bi bila tudi Addikova digitalna platforma za odobravanje kreditov in obdelavo podatkov, ki bi dopolnila digitalno strategijo skupine NLB.

Banka v dokumentu izpostavlja tudi potencial navzkrižne prodaje produktov Addikovim komitentom, saj NLB deluje kot univerzalna banka s širšim naborom storitev.

Hrvaška kot pomemben strateški cilj

Pomemben del strateške logike prevzema predstavlja tudi vstop na hrvaški bančni trg, kjer NLB trenutno nima bančne dejavnosti. Addikova hrvaška podružnica bi tako za NLB pomenila posreden vstop v največje gospodarstvo regije nekdanje Jugoslavije.

V banki ocenjujejo, da je hrvaški trg privlačen zaradi velikosti, potenciala rasti in sinergij z obstoječimi korporativnimi strankami skupine NLB, ki že poslujejo na Hrvaškem. NLB obenem napoveduje, da bo preučila možnost popolnejšega povezovanja poslovanja v državah, kjer sta prisotni obe banki. Med možnimi sinergijami omenjajo optimizacijo poslovalnic, financiranja in zalednih procesov.

NLB v prospektu opozarja tudi, da bo za posamezne Addikove družbe zunaj Evropske unije opravila stroškovno-koristno analizo. Če bi ocenila, da določena družba strateško ni smiselna, bi lahko sledila tudi prodaja posameznih enot. Posebej izpostavlja tudi Addikovo poslovanje v Romuniji, ki je po navedbah banke še v zgodnji fazi razvoja in ga bo NLB dodatno pregledala po prevzemu.

Delnice bodo začasno blokirane

Delničarji, ki bodo sprejeli ponudbo, bodo njihove delnice prenesli na poseben ISIN oziroma ločeno oznako vrednostnega papirja. Delnice bodo v času trajanja postopka blokirane in z njimi praviloma ne bo mogoče prosto trgovati, dokler ne bo prevzem zaključen oziroma dokler ne bo dokončno jasno, ali so pogoji izpolnjeni.

NLB trenutno še ni sprejela odločitve o morebitni iztisnitvi manjšinskih delničarjev, če bi po zaključku prevzema presegla 90 odstotkov lastništva in glasovalnih pravic.

Banka obenem poudarja, da Addiko za zdaj namerava ohraniti na dunajski borzi. Vendar opozarja, da bi lahko ob zelo visoki uspešnosti ponudbe prosti promet delnic postal prenizek za ohranitev kotacije v obstoječem segmentu trga.