Obdarovanje državnih funkcionarjev: Golobu 6.000 evrov vredno darilo, Pirc Musarjevi panj za 900 evrov

December je čas obdarovanj, ko darila krožijo med družinami, prijatelji, znanci. Med državami – v obliki uradnih, protokolarnih daril, ki spremljajo diplomatske obiske in politične odnose – se darila izročajo priložnostno ob obiskih skozi vse leto.

Prav protokolarna darila so v Italiji pred kratkim odprla širše vprašanje morale in etike: italijanska premierka Giorgia Meloni je namreč želela na dražbi prodati prejeta državna darila, a ji je splet okoliščin glede izbrane dražbene hiše to namero preprečil.

Koliko protokolarnih daril hranimo v Sloveniji in kaj počnemo z njimi?

Količina, vrednost in opis daril, ki jih prejmejo slovenski politiki in državniki, so javno dostopni na portalu Erar. Po razpoložljivih podatkih je bilo od leta 2016 prijavljenih 2.836 daril, pri čemer je najvišja uradno evidentirana vrednost posameznega darila 35 tisoč evrov, povprečna vrednost pa znaša 136,47 evra.

Kravate, copate, knjige, kremne rezine, broške, kristalne vaze, mobilni telefon, umetniške slike in podpisane nogometne žoge – nabor protokolarnih daril je presenetljivo pester. Največ daril sicer prejme urad predsednika republike, med vrednejšimi pa so tudi darila, namenjena drugim najvišjim predstavnikom države.

Kaj je v tem mandatu prejel predsednik vlade?

Kabinet predsednika vlade potrjuje, da je premier Robert Golob v tem mandatu prejel 47 protokolarnih daril v vrednostih od 75 do šest tisoč evrov.

Med najdražjimi protokolarnimi darili, ki jih je prejel predsednik vlade, je preproga, ki mu jo je ob obisku v Sloveniji podaril posebni odposlanec predsednika Uzbekistana in je po nestrokovni oceni vredna šest tisoč evrov. Med vrednejšimi so še sablja, ki jo je premier prejel ob uradnem obisku v Alžiriji (tri tisoč evrov), pozlačena ura, darilo predsednika Uzbekistana (dva tisoč evrov), ter zaslon na dotik LG, ki mu ga je podaril direktor družbe SK Holdings in katerega tržna vrednost znaša okoli 1.200 evrov.

Kabinet predsednika vlade opozarja, da gre pri darilih brez jasno določljive tržne cene zgolj za okvirne in nestrokovne ocene vrednosti. Te temeljijo na primerjavah s podobnimi izdelki ali na takrat dostopnih informacijah in ne pomenijo natančne ali zavezujoče vrednosti.

"Vrednost protokolarnih daril je tudi v njihovem simbolnem pomenu, saj so neločljivo povezana s konkretnim dogodkom, državo ali predstavnikom, ki jih je podaril," pojasnjujejo v premierjevem kabinetu.

Macronova slovenski prvi dami podarila roman iz časa Ilirskih provinc

Dve darili sta recimo imeli izrazito simbolno vrednost. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob delovnem obisku v Sloveniji premierju Robertu Golobu podaril uokvirjen dres državnih kolesarjev in prijateljev kot simbol povezovanja držav skozi šport in skupne vrednote. Ob tem sta Emmanuel in Brigitte Macron soprogi slovenskega premierja Tini Gaber Golob podarila roman Jean Sbogar (v slovenskem prevodu "Janez Žbogar") iz leta 1818, delo Charlesa Nodierja, ki nosi močno kulturno in zgodovinsko simboliko, povezano z Ljubljano in časom Ilirskih provinc.

Urad predsednika vlade poudarja, da nihče od prejemnikov daril teh ni obdržal za osebno uporabo ali jih uporabljal v službene namene, ne glede na mandat, v katerem so bila prejeta. Ker nimajo posebnega internega akta o ravnanju z darili, se vsa prejeta darila hranijo v kabinetu predsednika vlade, izjema so le hitro pokvarljiva darila, ki se lahko uporabijo za reprezentanco.

 Dres državnih kolesarjev in prijateljev kot simbol povezovanja držav skozi šport. Foto: Kabinet predsednika vlade

Del daril je razstavljen v avli na Gregorčičevi 25, nekatera pa v prostorih kabineta predsednika vlade v Predsedniški palači.

Od kajaka do čebelnjaka: protokolarna darila predsednikov države

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je med bolj zanimivimi pokloni prejela čebelnjak, vreden 900 evrov, srebrn kompas znamke Tiffany, ocenjen na 450 evrov, ter šah v vrednosti 400 evrov.

Protokolarna darila, ki jih prejme predsednik oziroma predsednica države, so razstavljena v Predsedniški palači, shranjena v depojih Muzeja novejše zgodovine v Pivki ter v vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru, kjer hranijo knjižna darila. Del daril je tudi v državnih protokolarnih objektih, na Občini Bled pa hranijo kajak, ki ga je nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju podarila nekdanja predsednica Estonije Kersti Kaljulaid, pojasnjujejo v uradu predsednice.

Kajak, ki ga je prejel nekdanji predsednik Borut Pahor, hranijo na Bledu. Foto: Bobo

Med dragocenimi darili, ki jih je v času predsedovanja še prejel Borut Pahor, je omejena in ročno vezana knjiga na lesenem podstavku z naslovom "Stati inu obstati" v vrednosti 2.050 evrov, umetniška slika Mersada Berberja za dva tisoč evrov, ročno izdelana pojoča skrinjica za 1.500 evrov, kolo v vrednosti 550 evrov ter klekljana slovenska zastava ob 25-letnici slovenske samostojnosti, ocenjena na tri tisoč evrov.

Najvišje ovrednoteno darilo v evidenci Erar (35 tisoč evrov) je zlat nakit (ogrlica, uhani, prstan in zapestnica), ki ga je v dar od katarskega emirja Tamima Bin Hamada Al Thanija prejela Tanja Pečar Pahor, partnerica takratnega premierja, a ga ni smela obdržati.

"Del zbirke protokolarnih daril hranimo v uradu, kjer je trenutno približno 700 protokolarnih daril," ocenjujejo v uradu predsednice. "Med njimi je veliko unikatnih daril, posebej izdelanih za izmenjavo ob državniških in uradnih obiskih, zato je njihovo skupno vrednost težko oceniti. Njihova simbolna vrednost pa je za državo neprecenljiva."

Urad predsednika RS

 

Državni zbor: brez daril ni diplomacije

Državni zbor verjame, da diplomatskih odnosov ni brez obdarovanja, ki pomeni potrditev uspešnega sodelovanja v preteklosti in utiranje poti v prihodnosti. Med najdragocenejšimi protokolarnimi darili državnega zbora je po uradnih podatkih knjiga v vrednosti 2.490 evrov, ki jo je od Cankarjeve založbe prejela generalna sekretarka Uršula Zore Tavčar.

"Pri izbiri protokolarnih daril veljajo merila glede na položaj in status državnika ter članov delegacije," pojasnjujejo v državnem zboru in dodajajo, da se ob tem čim bolj upoštevajo gostovo področje delovanja, narodnost, vera in interesi. "Slovenska protokolarna darila so izdelana v Republiki Sloveniji in predstavljajo slovensko kulturno dediščino. Gostitelj praviloma izroči glavnemu gostu eno glavno darilo v imenu države, ki je skromnejše kot darilo, ki ga izroči gost. Če gost gostitelju ne izroči darila, načeloma tudi gostitelj ne izroči darila gostu."

Izbor protokolarnih daril je razstavljen v vitrinah v preddverju balkona velike dvorane državnega zbora. Darila, ki postanejo last državnega zbora, se hranijo tudi v pisarniških prostorih, v preddverjih ali hodnikih državnega zbora, v prostorih za hrambo daril državnega zbora ali v drugih prostorih državnega zbora.

Protokolarna darila imajo tudi pomembno simbolno vrednost. Foto: Matija Sušnik

Protokolarna darila pod jasnimi navodili računskega sodišča

Na računskem sodišču pojasnjujejo, da so pri ravnanju z darili vezani na stroga protokolarna pravila in dosledno upoštevajo pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril. Poleg tega je predsednica na podlagi 9. člena pravilnika sprejela navodilo o razpolaganju z darili, ki določa, kako se ravna z darili, ki postanejo last računskega sodišča, in sicer:

• darila, primerna za ureditev delovnih prostorov, se razstavijo, obesijo ali uporabljajo v prostorih računskega sodišča, pri čemer se lahko ponudijo zaposlenim za namestitev v njihov delovni prostor;

• knjige, primerne za delo računskega sodišča, se predajo v knjižnico, prav tako tudi plakete in drugi predmeti, primerni za ureditev knjižnične omare;

• darila, ki niso primerna za uporabo ali hrambo (na primer pokvarljivo blago), se, če je mogoče, uporabijo za reprezentanco računskega sodišča, sicer pa se lahko odstopijo ustrezni organizaciji ali humanitarni ustanovi.

"Pripravili smo tudi opomnik za zaposlenega na računskem sodišču, ki gre na delovno srečanje ali protokolarni dogodek, kjer se pričakuje, da bo dobil darilo, ki ga opominja, da mora v zvezi s sprejemanjem daril upoštevati določila predpisov, skupaj s pomembnejšimi poudarki," so za Bloomberg Adrio sporočili z računskega sodišča, kjer imajo v avli objavljeno tudi obvestilo glede prepovedi in omejitev sprejemanja daril. To navaja, da funkcionarji in javni uslužbenci, zaposleni v notranjih organizacijskih enotah računskega sodišča, in njihovi družinski člani ne smemo sprejemati daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javne službe ali v zvezi s položajem uradnih oseb, razen v določenih izjemah.

Pravilnik določa, da o ravnanju z darili, ki postanejo last javnega sektorja, odloča predstojnik ali pooblaščena oseba. Če darilo ni primerno za hrambo ali uporabo (na primer pokvarljivo blago), se uporabi za reprezentanco ali pa se odstopi ustrezni ali humanitarni organizaciji, o čemer se izda potrdilo. Enako velja tudi v primerih, ko darovalec pri izročitvi darila vztraja, razen če prejemnik darila po pravilniku tega ne sme sprejeti.

Preproga, ki jo je prejel Robert Golob, sodi med najdražja darila tega mandata. Foto: Kabinet predsednika vlade

Kljub jasnim pravilom še vedno kršitve

Komisija za preprečevanje korupcije navaja, da natančna in pregledna ureditev sprejemanja daril zmanjšuje tveganje za neutemeljene očitke in krepi zaupanje v poštenost uradnih oseb. Hkrati se lahko uradne osebe s sklicevanjem na zakon izognejo zadregam in nesporazumom pri sprejemanju protokolarnih in običajnih daril ob uradnih ali diplomatskih priložnostih.

Uradna oseba mora prejeto darilo evidentirati najpozneje v osmih dneh, razen če gre za darilo zanemarljive vrednosti (do 50 evrov); enako velja tudi, če darilo prejme družinski član. Subjekti javnega sektorja vodijo sezname daril nad 50 evrov in jih do 31. marca za preteklo leto posredujejo komisiji, ki jih objavi v javnem katalogu.

"Na področju protokolarnih daril smo v obdobju od leta 2023 do 2025 v prekrškovnih postopkih obravnavali štiri primere, ko so prejemniki protokolarna darila obdržali, namesto da bi jih predali v last delodajalcu, kot to določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)," potrjujejo na protikorupcijski komisiji in poudarjajo, da so bila storilcem prekrškov izrečena opozorila. "Na področju daril sicer nekoliko več prijav prejemamo v povezavi s priložnostnimi darili, na primer sprejemanjem darilnih bonov in kartic, ki ni dovoljeno in pri čemer še vedno zaznavamo pomanjkljivo poznavanje predpisov zavezancev," opozarjajo.

 

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za kršitve na področju sprejemanja daril predvideva tudi denarne kazni. Posameznik, ki v nasprotju z zakonom sprejme darilo v zvezi s svojo funkcijo ali položajem, je lahko kaznovan z globo od 400 do 1.200 evrov, odgovorna oseba javnega sektorja, ki komisiji ne posreduje seznama prejetih daril, pa z globo od 400 do štiri tisoč evrov, medtem ko je za pravno osebo predvidena kazen do 100 tisoč evrov.

Institucije smo vprašali tudi o možnosti dobrodelne dražbe protokolarnih daril. Kabinet predsednika vlade pojasnjuje, da za takšen korak nimajo pravne podlage, računsko sodišče se do tega vprašanja še ni opredelilo, v uradu predsednice republike pa poudarjajo, da protokolarna darila iz spoštovanja do državnika in države, v imenu katere so bila podarjena, niso namenjena dražbam.