Izjave tedna: Golobovo presenečenje in črnogleda napoved

Teden se izteka, zato smo se ozrli nazaj in izbrskali zanimive izjave, ki so po izboru uredništva zaznamovale teden. Začenjamo s predsednikom vlade Robertom Golobom.

"Voda je najdragocenejši naravni vir, na katerem temelji tudi gospodarska blaginja," je dejal ob zasedanju Organizacije združenih narodov (OZN). Na njegovi instagram strani smo o vodi opazili še precej drznejše razkritje: "Slovenija gradi zelo napreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja s superračunalniško močjo in umetno inteligenco, s pomočjo katerega bi napovedali, kako in kje se bo pojavila voda."

Konkretnejših pojasnil o tem ekosistemu, niti o tem, kdo točno ga pripravlja, (še) ni razkril.

 

 

Višanje plač: kdo bo imel prav, minister ali podjetnik? 

Veliko črnila je bilo prelitega o višanju plač, predvsem v javnem sektorju (z novim letom bodo neto plače za vse višje, saj se z dvigi plač usklajujejo olajšave in dohodninska lestvica). Minister za finance Klemen Boštjančič je razkril, da znaša ocena finančnega učinka sprememb sistema plač v javnem sektorju 1,4 milijarde evrov.

Kje jih bomo dobili? "Zaradi postopnosti dvigov plač bo strošek za državni zbor znosen in zaradi njega davkov ne bo treba dvigovati," je pojasnil minister.

Bloomberg Adria

 

Drugače meni podjetnik Dušan Olaj, ki je nedavno v intervjuju za naš medij dejal, da bo "večja plačna masa v javnem sektorju zanesljivo podražila davke in druge izdatke zasebnega sektorja".

In če je Olaj prepričan, da je zasebni sektor že do zdaj znal ustrezno nagrajevati zaposlene, še posebno ključni kader, je profesor ljubljanske ekonomske fakultete Rok Spruk za MMC kritiziral transparentnost plačnega sistema v gospodarstvu: "Zakaj? Ker zasebni sektor to v Sloveniji namenoma skriva, saj bi se izkazalo, kako mizerne plače izplačuje, glede na to, koliko imamo v Sloveniji človeškega kapitala in znanja."

Iztok Seljak, Hidria: "Naslednji na vrsti ste vi"

Evropska avtomobilska industrija se sooča s precejšnjimi težavami. V Evropo dere konkurenca, povpraševanje se zmanjšuje. Kaj o tem pravijo slovenska podjetja, vpeta v evropsko avtoindustrijo? Nekateri so mnenja, da je slovenska industrija dobro pripravljena.

A težave povzročajo geopolitične napetosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) navajajo, da so doslej prejeli "nekaj zaskrbljenih odzivov podjetij, ki so poudarila, da geopolitične napetosti na globalni ravni negativno vplivajo na njihovo poslovanje". Več o tem v članku Kitajska e-vozila: Bruseljski carinski meč, uperjen v ekonomsko srce Pekinga.

Izstopajo tudi besede direktorja Hidrie Iztoka Seljaka za Finance: "Cunami ne prihaja samo nad avtoindustrijo, naslednji na vrsti ste vi." 

STA

 

Kako milijonarji v Sloveniji kupujejo nepremičnine

Dejstvo je, da so se nepremičnine v Sloveniji v zadnjih letih občutno podražile. Tako v statistiki ne manjka niti prodaj, kjer cene presegajo milijon evrov (na povezavi več o najdražjih prodanih stanovanjih in hišah v Sloveniji letos). A nekaj dragih nepremičnin kar ne najde kupca. Je bazen takšnih kupcev presahnil?

"Nepremičnine milijonskih vrednosti se po mojih izkušnjah nikoli ne kupujejo s posojilom," pravi Rok Oberč iz nepremičninske agencije Rocco nepremičnine. Prepričan je, da kupci, ki si lahko privoščijo stanovanje v najelitnejših stavbah, "ne gledajo na vrednost oziroma cena sploh ni odločilni dejavnik", če le ta ustreza njihovim željam in zahtevam.

Glede zaloge luksuznih nepremičnin, ki ne najdejo kupcev, pa je ocenil, da so kupci očitno ocenili, da tem nepremičninam nekaj manjka, zato se jih tudi z nižanjem cen ne da prepričati. 

nepremicnine.net

 

Koliko električnih vozil bo na cesti leta 2050?

Ta teden je bila objavljena napoved organizacije OPEC o porabi nafte do leta 2050. Kot družba stremimo k zelenemu prehodu in se skušamo umakniti od fosilnih goriv, a pri kartelu so porabo nafte in zemeljskega plina popravili in to navzgor. Pa ne samo to: po njihovem mnenju se bo delež električnih vozil v prometu res povečeval, a bo kljub temu na cestah do leta 2050 večina vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Pri Opecu verjamejo, da bo ta delež takrat pri 70 in več odstotkih: "Ovire ostajajo, kot so na primer električno omrežje, kapacitete baterij in dostop do kritičnih mineralov."

Depositphotos