Zgodbe tedna: Slovenija v osmino finala, obrambne obveznice EU

Osrednja tema tedna je bila zgodovinska uvrstitev slovenske nogometne reprezentance v osmino finala Eura 2024 v Nemčiji.

Euro 2024: Slovenija v osmino finala

Slovenska nogometna reprezentanca si je na 33. rojstni dan države z remijem proti trem levom zagotovila zgodovinsko napredovanje v osmino finala letošnjega evropskega nogometnega prvenstva.

Varovanci Matjaža Keka so remizirali z angleško reprezentanco, je po podatkih Transfermarkta, ki zbira ocene tržnih vrednosti nogometašev, vredna vrtoglavih 1,52 milijarde evra, medtem ko vrednost slovenske reprezentance znaša 141,5 milijona evrov.

Denarne nagrade na Euru 2024: Koliko bodo prejeli igralci in ekipe?

Izjemne nastope na nemških zelenicah ne prinašajo le športnega prestiža, ampak tudi bogate denarne nagrade. Medtem ko nogometaši evropskih reprezentanc pod žarometi bijejo boj za prestižni naslov evropskega prvaka, v ozadju poteka bitka za visoke denarne nagrade.

Koliko bodo na Euru 2024 prejele evropske nogometne reprezentance in koliko igralci?

Dvoboj s Portugalsko: Primerjava vrednosti ekip in medsebojna zgodovina

Izbrana vrsta Matjaža Keka se bo v osmini finala evropskega prvenstva v Nemčiji pomerila proti Portugalski v ponedeljek ob 21. uri zvečer v Frankfurtu.

Kakšna je medsebojna zgodovina obeh reprezentanc, koliko so vredne posamezne ekipe in komu zmago pripisujejo stavnice ter strokovnjaki?

Uefa.com

 

Kako do Frankfurta? Z letalom, avtom ali vlakom

Slovenija bo v ponedeljek ob 21. uri v Frankfurtu zaigrala proti izbrani vrsti Portugalske. V Frankfurt se lahko odpravite z avtom, vlakom, avtobusom in tudi letalom.

Katera oblika prevoza je najcenejša?

Postali smo še nogometni narod

Lestvica: Kako veliki so portfelji menedžerjev slovenskih blue chipov

Člani uprave in nadzornega sveta so dolžni delničarjem poročati o svojih nakupih delnic podjetja, ki ga vodijo. To velja tako za svetovne borzne velikane kot za slovenske blue chipe. Če vodilni v podjetju kupujejo delnice, to kaže na visoko raven zaupanja v uspeh podjetja.

Preverili smo, kakšni so portfelji članov uprav slovenskih blue chipov in koliko dividend bodo prejeli.

EU bi izdala obrambne obveznice

Medtem ko v jedrnih članicah Evropske unije po parlamentarnih volitvah vladajo krizne razmere, se danes začenja dvodnevno zasedanje Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji poskušali poiskati pot iz največje politično-ekonomske zagate zadnjega desetletja.

Evropski oder je pripravljen, igralci vrhunski, vložki velikanski, tveganja znatna. Poleg strateškega načrta razvoja EU so med izpostavljenimi temami vrha tudi neformalna pogajanja o razdelitvi vodstvenih funkcij ter nadaljnje financiranje vojne v Ukrajini, kar bi lahko Unija rešila z izdajo skupnih obrambnih obveznic.

Se bo politiki uspelo poenotiti?

STA

 

Kako posluje T-2 in kaj bi pomenil njegov prevzem

Telemach Slovenija in Garnol sta pretekli teden naznanila sklenitev pogodbe o nameravani prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi T-2. S prevzemom bi Telemach Slovenija pridobil več kot 98-odstotni poslovni delež T-2. Po opravljenem skrbnem pregledu nameravata družbi v prihodnjih tednih podpisati pogodbo o nakupu poslovnih deležev. Pogledali smo, kako posluje T-2, kakšne tržne deleže obvladuje na trgih interneta, mobilne telefonije in televizije.

Kakšne tržne deleže bi z združitvijo obvladoval Telemach?

Macronov hazard, Scholzev kadaver in pasivnost ECB

Francoski nogometni superzvezdnik Kylian Mbapee, čigar vrednost je ocenjena na 170 milijonov evrov, je ob robu evropskega nogometnega prvenstva dejal, da je njegova domovina pred odločilnimi trenutki. "Skrajneži so pred vrati oblasti. Imamo priložnost, da izberemo prihodnost naše države," je v politično obarvanem govoru na predvečer uvodne tekme Francije svoje sorojake pozval prvi mož les bleus.

Čeprav francoski nogometaši upravičijo status favorita in osvojijo naslov nogometne supersile, Francozi to poletje ne bodo imeli veliko razlogov za slavje. Spoprijeti se bodo morali z najglobljo politično krizo v zadnjih nekaj desetletjih, za katero se zdi, da nepovratno metastazira v ekonomsko.

Kako blizu zloma je EU?

Primerjava depozitnih obrestnih mer: Akcijsko še vedno do treh odstotkov

Čeprav se je rast depozitnih obrestnih mer ustavila, jih banke kljub prvemu rezu Evropske centralne banke (ECB) glede na april niso znižale. Še več, predvsem tuje banke znova akcijsko ponujajo tri odstotke obresti za kratkoročne depozite. Vlak za plemenitenje prihrankov v bančnih depozitih torej še ni odpeljal. Preverili smo, kje so obrestne mere najvišje.

Kot ugotavljajo v Banki Slovenije, se je obseg vezanih vlog letos do aprila še postopno povečeval. "Gospodinjstva so vezala svoje prihranke predvsem za obdobje od enega do treh let, medtem ko je bilo zaradi občutno nižje obrestne mere kratkoročnih vezav manj," so zapisali v mesečnem poročilu Banke Slovenije.

Primerjava depozitnih obrestnih mer.

Doug Barnard

 

'Družbena omrežja demokratizirajo potovanja'

Številni turisti, ki iščejo nekaj drugačnega od običajnega obiska muzejev, obmorskih letovišč in pethodnih menijev v prestižnih restavracijah, zdaj obiskujejo kraje, ki se na prvi pogled zdijo pravo nasprotje tipičnim počitniškim destinacijam.

Včasih je veljajo, če destinacija ni bila omenjena v turističnem vodniku Lonely Planet, ljudje o njej niso vedeli ničesar. Zdaj je na spletu precej preprosto poiskati informacije o katerem koli kraju, vplivneži pa so na družbenih omrežjih normalizirali popotovanja po še tako odročnih krajih.

Med njimi je tudi Doug Barnard, ameriški youtuber, ki je zaslovel s potovalnimi vlogi o Iraku. Z Barnardom smo govorili o vlogerskem poklicu, potovanju po državah zunaj ustaljenih poti in turizmu v državah, ki so v medijih označene kot "nevarne".

Intervju si lahko preberete tukaj.

Bloomberg Adria

 

Ob avtocestah bo zraslo 105 novih hitrih polnilnic

Največji evropski finančni instrument za spodbujanje rasti delovnih mest in konkurenčnosti z infrastrukturnimi oziroma energetskimi projekti, imenovan CEF oziroma IPE, kar je kratica za Instrument za povezovanje Evrope, je vreden več kot 33 milijard evrov.

Del teh sredstev, 34 milijonov evrov, je nedavno prejel konzorcij štirih podjetij, v katerem sodeluje tudi Petrol. Kot je za Bloomberg Adria TV dejal Matjaž Janežič, izvršni direktor za področje proizvodnje energije, energetske rešitve in mobilnost v Petrolu, bodo s pomočjo teh sredstev zgradili 105 novih ultrahitrih polnilnic za električne avtomobile v Sloveniji in na Hrvaškem.

Pogovor si lahko ogledate tukaj.

Analiza BBA: Petrolovo premagovanje regulativnih izzivov

V zadnjih treh letih (2021‒2023) je družba Petrol doživljala velika nihanja v prihodkih in dobičkonosnosti, zlasti leta 2022, ko je dosegla rekordne prihodke in hkrati ustvarila čisto izgubo.

Kljub upadu prodaje se je dobičkonosnost leta 2023 znatno izboljšala. Cene energentov so se stabilizirale pod ravnjo iz preteklega leta (čeprav so bile v primerjavi z obdobjem pred krizo še vedno visoke), kar je privedlo do nižjih vhodnih stroškov in omilitve cene regulacije. Čeprav se je zdelo, da so slabi časi za družbo Petrol mimo, je očitno, da bo leto 2024 zaradi nove regulacije cen naftnih derivatov na Petrolovem primarnem trgu, v Sloveniji, še eno zahtevno leto, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Poročilo analitikov si lahko preberete tukaj.

Šef od mene zahteva osebne podatke. Kaj sem mu dolžan razkriti?

Ko delavec vstopi v delovno razmerje, pristane na to, da bo izgubil nekaj zasebnosti, ki jo je užival, preden je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To je do neke mere razumljivo, saj delodajalec od njega pričakuje kakovostno opravljanje dela, za katerega naj bi bil delavec usposobljen. To pa tudi pomeni, da mora nekaj vedeti tudi o njegovih kvalifikacijah, izkušnjah, stalnem prebivališču, zdravstvenem stanju in podobnem.

Vendar je meja med zakonitim in nezakonitim pridobivanjem tovrstnih podatkov precej ozka. Zato je treba pri presoji, ali je delodajalec upravičeno zahteval pridobitev določenih delavčevih  podatkov, precej dobro poznati številne zakone, predvsem s področja varstva osebnih podatkov, delovnega prava, pacientovih pravicah, poslovnih skrivnostih.

Kaj ste delodajalcu dolžni razkriti?

Oglaševalske skrivnosti podjetij: Kdo da koliko in kje oglašuje?

Lani je bruto obseg oglaševalskega kolača znašal 1,3 milijarde evrov, kar je štiri odstotke več kot leto prej, kažejo podatki raziskave Mediana IBO. Še vedno močno dominira televizija s 85 odstotnim deležem, medtem ko se je po treh letih trend padanja bruto vrednosti oglaševanja v tiskanih medijih ustavil.

Večja slovenska podjetja smo zato vprašali, koliko sredstev gre za oglaševanje in s kakšnimi izzivi se spopadajo?

Kolesarji na Dirki po Franciji v lovu za 2,5 milijona evrov nagrad

V soboto se začenja Dirka po Franciji, ki se bo začela v Firencah, prvič po mnogih letih pa se ne bo končala v Parizu, temveč v Nici. Potekala bo od 29. junija do 21. julija, na cesti pa bodo kolesarji lahko zaslužili dobrih 2,5 milijona evrov. V prvi vrsti se bosta za zmago, vredno pol milijona evrov, pomerila slovenska junaka Tadej Pogačar v ekipi UAE Team Emirates in Primož Roglič v ekipi Red Bull-Bora Hansgrohe.

Do denarnih nagrad je na koncu tritedenske dirke sicer upravičenih prvih 20 kolesarjev v skupnem seštevku, pri čemer dvajseto uvrščeni prejme tisoč evrov.

Kakšne so nagrade?

Eyoum Nganguè / osebni arhiv

 

Novinar Eyoum Nganguè: 'Izstop iz EU in Nata pod Le Pen ni verjeten'

V Franciji se predvolilna vročica pred volilnim vikendom, ko se bo odvil prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev, stopnjuje do vrelišča. O tem, v kakšno negotovost je predsednik Emmanuel Macron pahnil ustanovno članico Evropske unije, nemara najbolj nazorno priča kultna fotografija njegovega kabineta takoj po nepričakovani razpustitvi parlamenta. Obrazi ministrov na črnobeli fotografiji izražajo šok in obup, medtem ko se predsednik vlade Gabriel Attal, sprašuje, ali bo imel po Macronovem hazardu še službo.

Celoten pogovor s francoskih novinarjem lahko preberete tukaj.

Pravica do odklopa – kako izgleda v praksi?

Ena izmed pomembnejših novosti novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je uzakonitev pravice do odklopa, ki jo imajo nekatere evropske države že dalj časa urejeno v svojih zakonih. Ukrepe za njeno uresničevanje morajo sicer delodajalci sprejeti do 16. novembra 2024.

Kaj pravi zakon?