Investicijsko podjetje Round Hill Capital je med svojo ponudbo dodal novi indeksni sklad, ki kotira na borzi (EFT), vlaga pa v podjetja, ki razvijajo nova zdravila za hujšanje in diabetes.
Eli Lilly in Novo Nordisk, ki sta med vodilnimi proizvajalci tovrstnih zdravil, imata skupaj okoli 40-odstotni delež v novem ETF, poleg njiju pa imajo okoli petodstotni delež še Zealand Pharma, Amgenin in Chuagai.
Delnici Eli Lilly in Novo Nordiska sta v zadnjem letu pridobili 90 oziroma slabih 70 odstotkov, kljub temu pa izvršni direktor investicijskega podjetja Dave Mazza meni, da je industrija zdravil za hujšanje še v zgodnji fazi razvoja. "Trg ima veliko prostora za rast, saj prihajajo druga podjetja, ki so se podala na ta hitrorastoči trg," pravi Mazza. Dodaja, da bi lahko trg zdravil za hujšanje primerjali z razcvetom čipov, ki se uporabljajo za umetno inteligenco.
Kitajci s skoraj 50-milijardno naložbo v industrijo čipov
Po podatkih CNN naj bi Kitajska za skoraj 50 milijard ameriških dolarjev povečala naložbe v razvoj čipov, ki podpirajo razvoj umetne inteligence. Z naložbami šestih največjih državnih bank v državi, vključno z ICBC in China Construction Bank, si bo sklad prizadeval, da bi še okrepil položaj Kitajske kot tehnološke velesile. Peking si je sicer zastavil cilj, da bo Kitajska do leta 2025 postala vodilna na svetu v številnih panogah, vključno z umetno inteligenco, brezžičnim omrežjem 5G in kvantnim računalništvom. Sklad za čipe ni le obrambna poteza za boj proti zahodnim sankcijam, ampak tudi del Xijevih dolgoletnih ambicij, da Kitajsko spremeni v vodilno svetovno tehnološko velesilo.
Finančna injekcija v sklad je že tretja večja investicija v industrijo integriranih vezij. Sklad so ustanovili pred natanko desetimi leti, ko so namenili okoli 20 milijard ameriških dolarjev, pred petimi leti pa so v sklad vložili še dodatnih 28 milijard dolarjev. Kljub velikim načrtom sklada pa so ga v zadnjih letih zaznamovali tudi številni korupcijski škandali. Pred dvema letoma je bil namreč izvršni direktor sklada Lu Jun obtožen podkupovanja.
Slovenija z več plina iz Alžirije
Slovenija in Alžirija sta med današnjim obiskom premierja Roberta Goloba v Alžiru podpisali dodatek pogodbi o prodaji in nakupu plina, s katerim bo Slovenija povečala dobavo zemeljskega plina iz Alžirije. Slovenija je med drugim odprla veleposlaništvo v Alžiru, Golob pa si želi, da bi Alžirija jeseni odprla veleposlaništvo v Ljubljani.
Premierja obeh držav sta na srečanju potrdila dobre odnose na gospodarskem, znanstvenem in zunanjepolitičnem področju ter se zavzela za njihovo poglobitev. V luči tega so bili med delegacijama ob prisotnosti Goloba in alžirskega predsednika podpisani tudi trije sporazumi.
Med drugim sta državi podpisali pogodbo o prodaji in nakupu zemeljskega plina med Geoplinom in skupino Sonatrach, s katerim se bo dobava plina povečala za okoli 60 odstotkov oziroma za dodatnih 200 milijonov kubičnih metrov na leto. Poleg tega se odpravlja tudi vizum za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov ter memorandum o soglasju o sodelovanju na področju umetne inteligence.
Najbolj brano
Yaron Galai, Outbrain: Potrebujete zvezdnico, kot je Taylor Swift
Kako zadolženi so slovenski blue chipi?
Analiza BBA: Rekordna rast cene zlata in bakra ‒ kakšne so napovedi?
Lahko omejitev oddajanja prek Airbnb sploh vpliva na najemniški trg?
Danes spremljamo
Conference Board bo v ZDA objavil podatke o zaupanju potrošnikov za maj. Surs bo objavil podatke o prihodkih od prodaje v trgovini na drobno za april.
.webp){kind=icon}
