Začenja se strogo beleženje delovnega časa, a tri mesece brez sankcij

V začetku naslednjega tedna se za delodajalce pri vodenju evidenc delovnega časa spreminja več zahtev. Čeprav je  obvezno že od leta 2006, se z novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti večajo obveznosti za delodajalce, ki bodo morali beležiti več podatkov o tem, kdaj delavec opravlja svoje delo. "Kljub nekaterim polemikam o zamrznitvi izvajanja zakona pa se bo ta s ponedeljkom začel izvajati, kot je bilo zastavljeno," je poudaril minister za delo Luka Mesec.

Ker pa je po njegovih besedah veliko nezaupanja v ta zakon, bodo odprli poseben elektronski naslov: evidence.mddsz@gov.si, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, v naslednjih treh mesecih posredovali pripombe. "Te bomo pregledali in zakon po potrebi čez tri mesece popravljali. Inšpektorat bo v tem obdobju pristopil k podjetjem svetovalno in ne bo izrekal sankcij," je zagotovil minister. 

Kljub temu zakon uvajajo številne novosti. "Ne bo več primerno, da bodo delodajalci samo napisali v evidenco, da je zaposleni delal osem ur, ampak bo treba zabeležiti prihod in odhod, do minute natančno," je pred časom za Bloomberg Adria pojasnila pravna in davčna svetovalka v Unija Consulting Tadeja Jerič.

Evidenca za vse, tudi študente

Novela zakona širi definicijo, za koga bo moral delodajalec voditi evidence s področja dela. Besedi delavec so v zakonu dodali navedbo, da se členi zakona nanašajo tudi na "osebe, ki opravljajo delo". Po novem bo evidenco dela tako treba voditi tudi za honorarne sodelavce in študente, pod pogojem, da delo opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces pri delodajalcu ali pa pretežno uporabljajo njihova sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa.

Evidenco o izrabi delovnega časa mora delodajalec voditi tudi za vodilne kadre, in sicer ne glede na to, ali je zaposlen po individualni pogodbi oziroma si lahko delovni čas razporeja samostojno, so spomladi pojasnili na ministrstvu.

Izjema so funkcionarji, kot so poslanci, ministri, državni sekretarji, med izjeme so se zapisali še sodnike, tožilce, pravobranilce, ustavne sodnike, župane in tako dalje. 

Kaj bo treba spremljati?

Zakon po novem določa, da delodajalec dnevno vodi evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca in vanjo med drugim vnaša podatke o številu opravljenih ur, tudi med nadurnim delom. Prav tako mora vnesti čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela.

Spremljati mora tudi odmor med delovnim časom ter opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo).

Zakon ne določa načina, kako mora delodajalec voditi evidenco delovnega časa. Če ne uporablja elektronskega sistema za evidentiranje delovnega časa, ga tudi po novem ne bo potreboval. Evidence bo mogoče tudi v prihodnje voditi ročno. Elektronske evidence bodo obvezne le ta tiste delodajalce, ki bodo huje kršili določbe zakona o delovnih razmerjih.

Sindikat pri delodajalcu, če ta ni organiziran, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik, bo lahko podal pisni predlog delodajalcu za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalec bo moral predlog obravnavati in se do njega opredeliti v 30 dneh od prejema. Če bo tak poziv zavrnil, bo moral odločitev pisno utemeljiti, hkrati pa o tem obvestiti inšpektorat za delo.

Vsak mesec bo moral delodajalec po novem zaposlenega pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in sicer do konca plačilnega dne. Za izpolnitev obveznosti podaje pisnega obvestila se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

Zaposleni bo lahko od delodajalca lahko enkrat na teden zahteval, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Delavec lahko kadar koli vpogleda v svoje osebne podatke, ki jih vodi delodajalec (personalna mapa, evidence) in jih lahko slika, prekopira in podobno.

Zakon po novem izrecno zahteva, da mora delodajalec evidence o izrabi delovnega časa hraniti na svojem sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca. Evidence o izrabi delovnega časa mora hraniti kot listino trajne vrednosti, kar pomeni, da uničenje ni dovoljeno. Zakon prvič prinaša tudi globe za kršitve pri vodenju teh evidenc, če delodajalci ne bodo pravilno vodili, hranili in posodabljali evidenc.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar