Dela prosti dnevi v regiji Adria: Za 1. november doma le Slovenci in Hrvati

Srbija je na vrhu lestvice držav v regiji Adria po številu ur, ki jih državljani preživijo na delovnem mestu, saj delajo povprečno 43 ur na teden. Na drugi strani pa je Srbija na dnu lestvice po številu dela prostih dni zaradi državnih in verskih praznikov, kažejo razpoložljivi podatki. Če Srbom pripada 12 dela prostih dni na leto, pa je pri nas letos takih 15 dni v letu, saj je vlada zaradi poplav dodala dan solidarnosti.

Med državami z najmanj dela prostimi dnevi zaradi državnih in verskih praznikov v regiji izstopata Srbija in Bosna in Hercegovina, čeprav se ti podatki razlikujejo glede na leto in veroizpoved posameznika. Državljani Srbije praznujejo 12 dni, pri čemer sta letos dva dneva padla na soboto, ki je za večino državljanov dela prost dan, ena pa je bila velika noč, ki se vedno praznuje v nedeljo. Torej tako rekoč so imeli devet dela prostih dni.

Sicer pa zakon določa tudi, da če dela prost dan pade na nedeljo, se ga praznuje prvi delovni dan. To ne velja za denimo soboto. V Srbiji praznujejo Sretenje (dan državnosti Srbije), novo leto, praznik dela, dan premirja v prvi svetovni vojni, prvi dan božiča in velikonočne praznike.

Opozoriti je treba, da imajo zaposleni tudi pravico, da ne delajo ob določenih verskih praznikih - pravoslavni kristjani na prvi dan treh kraljov, katoličani na prvi dan božiča in velikonočnih praznikov po svojem koledarju, pripadniki islamske skupnosti na prvi dan ramazanskega bajrama ter člani judovske skupnosti na prvi dan Yom Kippurja.

Depositphotos

Vse svete praznujejo zgolj Slovenci in Hrvati

Vse države v regiji Adria praznujejo novo leto, mednarodni praznik dela, verske praznike, pa tudi dneve državnosti in/ali neodvisnosti, obstajajo pa posebni prazniki, ki se ne praznujejo v vseh državah. To velja denimo za vnebovzetje ali vse svete, ki jih praznujemo zgolj v Sloveniji in na Hrvaškem.

Državni prazniki v Sloveniji so načeloma dela prosti dnevi, ne pa vsi, denimo dan Primoža Trubarja (8. junij), dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september), dan slovenskega športa (23. september), dan suverenosti (25. oktober) in dan Rudolfa Maistra (23. november).

Letos imamo skupaj 15 praznikov, pri čemer velika noč vedno pade na nedeljo, dva praznika, ki bi bila sicer dela prosta dneva, 2. januar in dan državnosti, pa prav tako padeta na nedeljo.

Na Hrvaškem različne veroizpovedi z različnimi prazniki

Hrvaška ima nekoliko več dela prostih praznikov kot Srbija in le dan manj kot Slovenija. Tam namreč praznujejo 14 dni na leto. Poleg tega imajo hrvaški državljani, ki praznujejo božič, 7. januarja, pravico, da na ta dan ne delajo, vsi islamske vere pa na dneva kurban-bajrama, judovske vere pa na dneva Roš Hašana in Jom Kipur.

V tej skupini je tudi Severna Makedonija, kjer vsi državljani praznujejo 13 dni praznikov, glede na versko skupnost, ki ji pripadaš, pa dobiš enega, tri ali pet dni več, nekatere narodne manjšine pa še en dan več.

Nekoliko bolj zapleteno je v BiH, kjer imata entiteti Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srbska različno število dela prostih dni.

Državljani Republike Srbske praznujejo sedem dni državnih praznikov, verski prazniki pa so pravoslavni in katoliški božič, kurban bajram, pravoslavna velika noč, katoliška velika noč in ramazanski bajram, ki se praznujejo vsak po dva dni. Poleg tega imajo državljani pravico do plačane odsotnosti z dela po lastni izbiri do dva dni v letu, in sicer ob dnevih drugih verskih praznikov. Po drugi strani zvezno ministrstvo za delo in socialno politiko predpisuje sedemdnevne počitnice v BiH, z dodatnimi tremi ali petimi dnevi zaradi verskih praznikov, odvisno od veroizpovedi državljanov.

V San Marinu 20 državnih praznikov

Če se odmaknemo od regije in pogledamo cel svet, je povprečno število plačanih prostih dni zaradi državnih praznikov nekoliko nižje kot v regiji in znaša 11,8 dneva, kaže raziskava Resume.io. Pri tem izstopa šest držav, kjer imajo več kot 20 praznikov, večinoma azijskih. Izjema je evropska mini državica San Marino, ki je prva v Evropi z 20 dnevi praznikov. 

Štiritedenski letni dopust, ki je zakonski minimum v Srbiji in v drugih državah regije, je postal norma v velikem delu sveta, prav tako piše v poročilu. Svetovno povprečje znaša 18,2 dni plačanega letnega dopusta. V raziskavi so upoštevali plačani letni dopust (zakonski minimalni letni dopust, ki ga zaposleni dobi) in število dela prostih praznikov.

Če pogledamo, katera država ima na splošno največ plačanih dni dopusta, je Iran na prvem mestu, saj ponuja skupno 53 dni, dokaj enakomerno razdeljenih med plačane počitnice in plačane državne praznike. V regiji Adria Slovenija in Hrvaška povprečno omogočata do 33 dni plačanega dopusta, S. Makedonija 32 dni, Srbija 31, Bosna in Hercegovina pa 30 dni (vključno s prazniki in letnim dopustom).

Prevedla in priredila Pia Bedene.