Koliko milijonov bodo Slovenijo stale "brezplačne" bele plombe

Od 1. julija bodo bele oziroma kompozitne zalivke v Sloveniji brezplačne za vse zavarovance v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sprememba je povezana z evropskimi pravili o postopnem opuščanju amalgama v zobozdravstvu zaradi omejevanja uporabe živega srebra, države članice pa morajo uporabo amalgamskih plomb postopno odpraviti.

Do zdaj so bile bele plombe brez doplačila v Sloveniji praviloma dostopne predvsem mlajšim pacientom, otrokom, nosečnicam in za sprednje zobe, medtem ko so morali odrasli pri številnih posegih razliko pogosto doplačati sami. Nova ureditev ne pomeni, da bodo pacienti lahko brezplačno zamenjali svoje amalgamske oziroma sive plombe samo iz estetskih razlogov, temveč bodo bele zalivke krite predvsem, ko trenutna zalivka ni več funkcionalna oziroma jo je treba zamenjati iz zdravstvenih razlogov.

V zobozdravstveni stroki širitev pravic pacientov in uporabo sodobnejših materialov načeloma podpirajo, a hkrati opozarjajo, da je uvedba brezplačnih belih plomb brez ustrezne sistemske in finančne podpore velik organizacijski in strokovni izziv za javno zobozdravstvo. Po ocenah zobozdravnikov trenutni model financiranja ne sledi dejanskim stroškom sodobne zobozdravstvene oskrbe, zaradi česar bi lahko dodatno obremenil javno mrežo in vplival na dostopnost storitev.

ZZZS zaradi opuščanja amalgama napoveduje milijonske dodatne stroške

Kot pojasnjuje Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), opustitev amalgama v zobozdravstvu zahteva višje materialne stroške zaradi uporabe dražjega kompozitnega materiala ter dodatne ambulante zaradi daljšega časa za izdelavo bele zalivke v primerjavi z amalgamsko zalivko.

Na ZZZS poudarjajo, da so se na spremembe pripravljali postopno in v sodelovanju z zobozdravstveno stroko. "ZZZS je v zvezi s tem že lani vodil konstruktivni dialog in sodeloval z Odborom za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Tako smo že lani poleti na podlagi stroškovne analize povprečno za 20 odstotkov povišali cene kompozitnih (belih) zalivk, saj je bila pravica do bele zalivke uveljavljena že v letu 2025 za osebe do 26. leta starosti," pravi Kos.

Ob tem dodaja: "Tako določena cena kompozitne zalivke v obveznem zdravstvenem zavarovanju je realna, saj je izdelana na podlagi stroškovne analize ter analize samoplačniških cen." Zaradi širitve pravice do belih plomb na vse zavarovance bo ZZZS ambulantam za odrasle namenil dodatnih 5,2 milijona evrov za višje materialne stroške in še 3,5 milijona evrov za dodatne ambulante. "Ker sprememba začne veljati s 1. julijem 2026, je za leto 2026 predvidenih dodatnih 20 ambulant za odrasle, preostalih 20 pa bo uvedenih v letu 2027," pojasnjujejo pri ZZZS.

Ob tem opozarjajo tudi na rast financiranja zobozdravstvenih timov. "Kalkulativna letna vrednost enega tima ambulante za zobozdravstvo odraslih, katere nosilec je en zobozdravnik, se je tako z lanskih 168.237,83 evra letos povišala že na 183.946,01 evra," poudarja Kos.

Opustitev amalgama v zobozdravstvu zahteva višje materialne stroške zaradi uporabe dražjega kompozitnega materiala. Foto: Depositphotos

Brez osebnega zobozdravnika več kot pol milijona Slovencev

Tudi v Odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) opozarjajo, da so kompozitne oziroma bele zalivke precej zahtevnejše za izdelavo kot amalgamske. "Izdelava troploskovne amalgamske zalivke je trajala približno 30 minut, medtem ko izdelava bele zalivke pogosto traja tudi eno uro ali več," razlagajo. Ker materiali zahtevajo zelo natančno delo v popolnoma suhem delovnem polju, je postopek precej bolj občutljiv in zamuden.

To posledično pomeni manj obravnavanih pacientov dnevno in dodatno obremenitev sistema, ki se že zdaj sooča s kadrovskimi in organizacijskimi težavami. "Po nekaterih ocenah bi za ohranitev trenutne dostopnosti potrebovali več deset dodatnih zobozdravstvenih timov," opozarjajo. Dodajajo, da je dostopnost zobozdravstvene oskrbe že danes resna težava, saj je brez osebnega zobozdravnika več kot pol milijona prebivalcev Slovenije.

Kot pomemben izziv omenjajo tudi financiranje. "Trenutno predvidene cene ZZZS po naši oceni ne pokrivajo realnih stroškov izvajanja teh storitev," pravijo v odboru. Ambulante morajo iz teh sredstev po njihovih besedah pokriti stroške materiala, dela zobozdravnika in asistentke, sterilizacije, informatizacije, amortizacije opreme in druge obratovalne stroške. "Stroka že dlje časa opozarja, da sedanji model financiranja temelji na zastarelih izračunih in ne sledi realnim stroškom sodobnega zobozdravstva."

Zobozdravnike skrbi, da bi prenizko financiranje dodatno pospešilo odhode izvajalcev iz javne mreže, kar bi še poslabšalo dostopnost za paciente. V odboru dodajajo še, da v številnih evropskih državah bele zalivke niso v celoti financirane iz javnih sredstev, ampak gre pogosto za kombinacijo javnega in zasebnega financiranja oziroma doplačil.

Pogajanja med predstavniki zobozdravnikov in ZZZS medtem še potekajo. "Naš cilj ostaja jasen: pacientom zagotoviti kakovostno, strokovno in dostopno zobozdravstveno oskrbo po sodobnih standardih, a hkrati mora biti ta dolgoročno izvedljiva tako za paciente kot za izvajalce," sklenejo v odboru za zobozdravstvo.

Zobozdravniki opozarjajo, da sedanje cene ne pokrivajo stroškov belih plomb

Zobozdravnica Petra Prodan Šumnik opozarja, da je uvedba belih zalivk kot standardnega materiala v osnovnem zobozdravstvu ob trenutnem vrednotenju storitev resno tveganje za javni sistem. "Zobozdravniki se s podcenitvijo našega dela ne strinjamo, saj cene ZZZS za bele zalivke ne pokrivajo niti osnovnih materialnih in amortizacijskih stroškov," pravi.

Po njenih besedah bi lahko prenizko financiranje povzročilo več posledic za javno zobozdravstvo. Med njimi omenja predvsem nezmožnost izdelave belih zalivk na ličnikih in kočnikih zaradi nizkega vrednotenja storitev, vračanje koncesij in odhode izvajalcev iz javnega sistema ter odhode zobozdravnikov iz zdravstvenih domov, kar bi pomenilo dodatno finančno breme za javne institucije.

Opozarja tudi na možnost daljših čakalnih dob za zalivke in druge zobozdravstvene storitve. "Odprava doplačil pomeni tudi nezmožnost uporabe najsodobnejših materialov," dodaja in dodaja, da bi lahko vse našteto vodilo v postopni propad javnega zobozdravstva.

Amalgamske (sive) plombe bodo kmalu preteklost. Foto: Depositphotos

Ministrstvo: Prehod na bele plombe mora biti finančno vzdržen

Na zdravstvenem ministrstvu odgovarjajo, da se zavedajo, da postopno opuščanje amalgama in širitev pravice do belih zalivk pomenita pomembno spremembo tako za paciente kot za izvajalce zobozdravstvene dejavnosti. Pri pripravi rešitev ministrstvo sodeluje tako z Zavodom za zdravstveno zavarovanje kot s predstavniki stroke.

"V okviru dogovorov z ZZZS bo zato treba zagotoviti, da bodo cene storitev v največji možni meri odsev realnih stroškov dela, materialov in časa, potrebnega za kakovostno izvedbo storitev," poudarjajo na ministrstvu. Dodajajo, da namen spremembe ni prenos dodatnega bremena na izvajalce ali paciente, temveč postopna in vzdržna prilagoditev sistema evropskim okoljskim in zdravstvenim zahtevam.

Ob tem zagotavljajo, da bodo spremljali vpliv sprememb na dostopnost zobozdravstvenih storitev. "Ministrstvo bo posebno pozornost namenilo temu, da uvedba belih zalivk ne poslabša dostopnosti zobozdravstvene oskrbe. To pomeni sprotno spremljanje čakalnih dob, obsega opravljenih storitev in morebitnih težav pri izvajalcih v javni mreži," pravijo. Če se bo pokazalo, da so potrebni dodatni ukrepi, jih bodo obravnavali skupaj z ZZZS in stroko.