Zgodbe dneva: Prevzemi, davki in varnost

Povzemamo najpomembnejše in najbolj odmevne novice dneva, ki so jih zbrali novinarji digitalnega uredništva Bloomberg Adria.

Eden najbogatejših Slovencev, podjetnik Andrej Slokar iz Ajdovščine, se po sladoledih, s katerimi je prodrl na tuje trge, podaja v nove naložbe. Prek povezanih družb gre v prevzem ajdovskega kovinarja. Družba Prime Service je pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK) priglasila prevzem ajdovskega kovinarskega podjetja FPM Černigoj. Prime Service je bilo skupno podjetje družbe Incom in nemškega podjetja Cristallo frozen food production. Konec marca je Incom prevzel preostalih 49 odstotkov lastniškega deleža v družbi. Aprila je prišlo do nove menjave, lastnik je postala holdinška družba AS Prime. Ta je v lasti podjetnika iz Ajdovščine Andreja Slokarja, ustanovitelja in lastnika družbe Incom, znane po sladoledih Leone.

Konec junija je ministrstvo za finance objavilo predlog zakona o minimalnem davku (ZMD), ki v našo zakonodajo prenaša Direktivo Sveta (EU) 2022/2523. Ta je rezultat večletnih prizadevanj OECD in skupine 20 največjih gospodarstev (G20) za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobičkov mednarodnih podjetjih. Projekt, znan tudi pod angleškim izrazom Pillar 2, pomeni izredno prelomnico v mednarodni obdavčitvi, saj prvič v zgodovini uvaja minimalni davek na svetovni ravni. K uvedbi se je v organizaciji OECD zavezalo 135 držav, na ravni EU to omogoča že prej omenjena direktiva. Predlog predvideva, da se bo minimalni davek odmerjal za davčna obdobja po 31. decembru 2023.

Kaj je pravkar sklenjeni vrh Nata v litovski prestolnici Vilni prinesel Ukrajini, ki se že 500 dni sooča z rusko agresijo? Razen nadaljnjih obljub o pomoči v vojaštvu in denarju nič, bi lahko povzeli. Čeprav zahodni voditelji vsi po vrsti zagotavljajo, da napadena država doslej še ni bila deležna takšnih varnostnih zagotovil, je mimo piarovskega trušča jasno, da se ukrajinska zgodba v zvezi z njenim članstvom v aliansi končuje. Predavateljica obramboslovja Jelena Juvan je v pogovoru za Bloomberg Adria dejala, da je članstvo v Natu pomembno in unikatno predvsem zaradi tega, ker " gre za sistem kolektivne obrambe, in kot takšnega ga ne more nadomestiti noben bilateralni sporazum". A dokler na ukrajinskem ozemlju divja vojna, ukrajinsko članstvo v Natu ostaja na ravni akademske debate.

Tudi Slovenija je stopila na pot k uveljavitvi minimalnega davka za mednarodna podjetja, ki prvič v zgodovini uvaja minimalni davek na svetovni ravni. Čeprav predlog zakona o minimalnem davku še ni potrjen, bo moral veljati v letu 2024. Slovenska podjetja, ki jih bo dodatna obveznost zadevala, pa si predvsem želijo, da bi bile spremembe v obdavčitvi usklajene z drugimi državami, s čimer bodo lahko ohranila konkurenčnost.

Slovenski biotehnološki startup Geneplanet je v okviru financiranja serije B prejel 20 milijonov evrov vredno naložbo, ki bo podjetju omogočila globalno širitev in razvoj novih izdelkov. Vlaganja je vodil bolgarski sklad BlackPeak Capital, med vlagatelji pa so še nemško biotehnološko podjetje Darwin, slovenska gradbena skupina Kolektor in eden njenih lastnikov, holding FMR, ter nemški Designed Impact Ventures.

Boj velikih korporacij ameriške zabavne industrije za pozornost sveta je naposled našel pot tudi v naše kraje. Potem ko je pionir pretočnih videostoritev Netflix regijo Adria osvojil že okoli leta 2016, do konca pandemije pa smo Balkanci klene domače izraze zamenjali za vseprisotne anglicizme, kot so binganje, scrollanje in Netflix and chill, se je lani na trgih pojavila še kopica rivalov – tako globalnih kot lokalnih.

Fiskalni svet je objavil oceno proračunskih dokumentov za obdobje 2023–2026, v kateri opozarja, da bi morala fiskalna politika čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je za Bloomberg Adria dejal, da so "odhodkovni pritiski veliki, saj je veliko težav v državi, ki zahtevajo reševanje z javnimi sredstvi". Med temi je naštel socialno varstvo, problem plač in plačnih razmerij v javnem sektorju, pa tudi nekaj že sprejetih odločitev, ki tudi zahtevajo javnofinančne odhodke, kot je dolgotrajna oskrba.