Izredne razmere terjajo izredne ukrepe. Tako bi lahko opisali bliskovito reševalno akcijo druge največje švicarske banke Credit Suisse, ki je minuli vikend v usklajeni akciji švicarskih, evropskih in ameriških oblasti ter centralnih bankirjev prešla v roke banke UBS. Prevzem 167 let stare ustanove za dobre tri milijarde evrov je bil dogovorjen in izpeljan v zgolj nekaj dneh, in sicer z namero zajezitve širjenja strahu, ki se je po majanju ameriških bank pritihotapil tudi v Evropo. Če pustimo ob strani dejstvo, da je tako iz srednje velikega problema nastal potencialno velik problem, ki bi se v prihodnje znal izkazati celo za "prevelikega, da bi ga pustili propasti", je pomirjevalo prijelo. Vsaj če gre soditi po nadaljnjem razvoju dogodkov iztekajočega se tedna, saj so emisijske banke vse po vrsti oznanile nadaljevanje restriktivne denarne politike.
Analitiki resda svarijo, da tako razpihujejo žerjavico pretečega kreditnega krča, vendar nekonvencionalni pristop monetarnih šefov razkriva, da si ti prizadevajo razrešiti dva nasprotujoča si cilja – še naprej zasledovati inflacijske cilje, ob tem pa ne pozabiti na finančno stabilnost. Dvigi obrestnih mer kažejo na vztrajanje pri prvem, orkestriran prevzem Credit Suisse pa na to, da pri tem niso pozabili na drugega. In prav nič za to, če je bil ta dosežen z nekonvencionalnimi prijemi, saj njihova skrb odraža, da so se iz padca banke Lehman Brothers davnega leta 2008 naučili, da je za pomiritev nevrotičnih finančnih trgov vsaj toliko kot denarno upravljanje pomembna tudi psihologija.
Kar je dobro za Nemčijo, je tudi za Slovenijo
Predsednik vlade Robert Golob je ob včerajšnjem prihodu v Bruselj, kjer so se srečali voditelji držav članic Evropske unije (EU), v izjavi za javnost povedal, da je predlog Bruslja glede sintetičnih goriv za vozila z motorji na notranje zgorevanje za Slovenijo sprejemljiv. Predlog predvideva izvzetje vozil, ki bi jih poganjala sintetična goriva, iz prepovedi po letu 2035. "Stališče Slovenije je, da kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je načeloma vedno dobro tudi za avtomobilsko industrijo Slovenije. Avtomobilska industrija Slovenije je zelo pomemben delež naše industrijske proizvodnje in tudi izvoza. To pomeni, da je kompromisni predlog, ki ga je pripravila komisija in je danes na mizi, za nas čisto sprejemljiv," meni Golob.
Kakšna bo vloga Slovenije pri zagotavljanju orožja za Ukrajino?
Poleg začrtanja razvoja avtomobilske industrije je bil Golob podjeten tudi v oziru na domačo orožarsko industrijo. Kakor so se v začetku tedna dogovorili že zunanji in obrambni ministri, EU pripravlja prve konkretne korake za zagon vojaške industrije v Evropi. S tem želi po eni strani priskočiti na pomoč Ukrajini, ki jih primanjkuje topniškega streliva, po drugi pa tudi okrepiti evropski vojaškoindustrijski kompleks, ki je bil po mnenju predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelene Juvan doslej "zgolj ideja, daleč od realnosti". Prvi minister naše države je v zvezi s tem povedal, da se EU naposled začenja organizirati ne zgolj za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo: »Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah, tudi z namenom gospodarskega razvoja.« Slovenija pa bi se tu morala, je še dejal, vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem. Vprašanja o tem, katera slovenska podjetja bi lahko sodelovala pri proizvodnji in kakšno vlogo namerava pri tem odigrati slovenska vlada, smo že naslovili na njegov kabinet.
V Ukrajino letos 1.500 tankov
A žal ne zahodnih, ampak ruskih. Vsaj tako je v včerajšnjem pogovoru zatrdil trenutni podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitri Medvedjev. "Vojaškoindustrijski kompleks obratuje s polno paro," je v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Tass povedal Medvedjev in pri tem izpostavil, da bodo ruske tovarne samo v letošnjem letu za potrebe ukrajinske fronte izdelale neverjetnih 1.500 tankov. In to ne glede na to, je poudaril, da poskuša Zahod Rusijo odrezati od pomembnih sestavnih delov in tehnologije. Da bodo imeli ukrajinski zavezniki pri prehodu na vojno gospodarstvo polne roke dela, lahko sklepamo iz njegove izjave, da je ruska vojaška industrija že konec minulega leta prešla na triizmensko delo.
Francijo še naprej pretresajo protesti
Francoski sindikati so včeraj organizirali nove obsežne demonstracije zaradi sporne pokojninske reforme, ki ji nasprotujejo že več tednov. Po vsej državi se jih je udeležilo na deset tisoče ljudi. Samo v Parizu je po navedbah sindikatov na ulice prišlo 800 tisoč ljudi, medtem ko sindikalne skupine navajajo, da se je protestov po vsej državi udeležilo 3,5 milijona ljudi. V nekaterih mestih je izbruhnilo tudi nasilje, medtem ko je skoraj po vsej državi prišlo do velikih motenj v prometu. V glavnem mestu so pozno popoldne izbruhnili izgredi, potem ko so nekateri protestniki začeli metati kamenje in molotovke, policija pa je proti njim uporabila solzivec. Zažigali so tudi kupe smeti, ki se zaradi stavke smetarjev nabirajo na pariških ulicah, protesti pa so se zavlekli dolgo v noč. Iz strahu pred izbruhom nasilja so v Parizu vpoklicali okoli pet tisoč pripadnikov varnostnih sil. Napeto je bilo tudi v Bordeauxu, kjer so izgredniki zažgali vrata mestne hiše.
Aretacija kriptoubežnika Doja Kwona
Nekdanjega "kralja kriptovalut", za katerim so izdali tiralico Združene države Amerike (ZDA), Južna Koreja in Singapur, so pridržali na podgoriškem letališču. Nekdanjega "kralja kriptovalut", ki stoji za več kot 40 milijardami dolarjev izgube, so po besedah črnogorskega ministra za notranje zadeve Filipa Adžića prijeli s ponarejenimi dokumenti. Kwon je skupaj z Danielom Shinom ustanovil Terraform Labs. Kovanec, ki so ga ustvarili – terraUSD (UST) – je bil oblikovan kot stabilni kovanec (angl. stablecoin), katerega vrednost naj bi bila točno en dolar. Kasneje je družba predstavila še kovanec luna, ki naj bi vzdrževal stabilnost terraUSD. Družba je predstavila še kripto banko Anchor, zaradi česar so se pojavili kritični glasovi, da gre za Ponzijevo shemo. Po njenem padcu in razvrednotenju vrednosti kovancev, s čimer je nastala več milijard dolarjev vredna škoda, je Kwon zbežal, Interpol pa je zanj izdal mednarodni nalog za aretacijo.
Najbolj brani članki
Kako Slovenci poskušamo ogoljufati zavarovalnice? Primeri iz prakse
V Bruslju prikimali nepremičninskim agencijam; bo zakon spremenjen?
Matjaž Han: 'Brez jedrske energije v Sloveniji ne bo šlo'
Ali Slovenija res potrebuje nacionalno letalsko družbo?
Slovenski vozni park se stara, toda je mlajši od povprečja EU
Danes spremljamo
Potem ko so evropski voditelji včeraj zasedali v okviru Evropskega sveta, se bodo danes sestali še na vrhu držav območja z evrom. Na njem bodo sodelovali tudi voditelji članic, ki ne uporabljajo skupne evropske valute. Govorili bodo o gospodarskih in finančnih razmerah v EU ter o reformi ekonomskega upravljanja. Pridružila se jim bosta tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde in predsednik evroskupine Paschal Donohoe.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo danes gostilo prvo sejo posvetovalnega telesa za dolgotrajno oskrbo. Minister Simon Maljevac in državni sekretar Luka Omladič bosta članom posvetovalnega telesa predstavila izhodišča zastavljene prenove dolgotrajne oskrbe in načrtovani časovni potek zakonodajnega postopka novele zakona o dolgotrajni oskrbi.
Zaradi nezadovoljstva, vrste zahtev do kmetov in perečih težav v kmetijstvu Sindikat kmetov Slovenije danes po več lokacijah po Sloveniji organizira opozorilni protestni shod. Na protestu, ki se bo odvil v več kot 20 krajih po državi, bodo kmetje s traktorji in transparenti vozili po lokalnih cestah ali se bodo zbrali pred sedeži območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov.
Statistični urad bo danes objavil podatke o marčevski gospodarski klimi in indeks cen nepremičnin za zadnje četrtletje leta 2022.
.webp){kind=icon}
Za granate bo denarja na kamione, za pokojnine in.socialo pa ga ne bo. Super, izvolili smo golobčka, ki se sedaj ukvarja z Ukrajino in pušča Slovenijo v razdejanju.