1. Stroški z električnim avtomobilom: Glavna neznanka je baterija
Pri odločitvi o nakupu električnega avtomobila so poleg njegove nabavne cene pomembni dejavniki tudi cena vzdrževanja, cena zavarovanja in strošek morebitnih popravil. Osnovi za določitev višine zavarovalne premije sta cena novega avtomobila in moč njegovega motorja. Cena avtomobila je pomembna pri izračunu premije avtomobilskega kaska, moč motorja pa pri izračunu premije obveznega zavarovanja, so sporočili iz slovenskih zavarovalnic. Višja cena novega vozila, večja moč motorja in najnovejše tehnološke rešitve so razlogi, da so stroški zavarovanja in vzdrževanja električnega vozila v večini primerov višji kot pri avtomobilu na bencinski ali dizelski pogon.
2. Avtomobilski trg kot odraz prihodnje podobe ruske industrije
Prodaja novih avtomobilov v Rusiji je lani na letni ravni upadla za 58,8 odstotka, na 687.370 avtomobilov. Še predlani, torej v času pred rusko agresijo na Ukrajino, je bila ta številka bistveno višja, saj so Rusi takrat kupili 1,6 milijona avtomobilov. Bistveno skromnejši lanski podatki predstavljajo daleč najnižje število prodanih avtomobilov po več desetletjih, kažejo podatki ruske statistične službe Rosstat. Leta 2008, ko je bilo v Rusiji prodanih skoraj tri milijone vozil, se je ugibalo, da bo Rusija kot najpomembnejši evropski avtomobilski trg izpodrinila mogočno Nemčijo.
A ruska invazija je stvari tudi v tem pogledu obrnila na glavo in zahodni avtomobilski proizvajalci so se kmalu po začetku vojne v Ukrajini hitro umaknili z ruskega tržišča, namesto njih pa so svojo priložnost poiskali tekmeci iz Kitajske.
3. Bližnjevzhodna kraljevina izrazila interes za nakup Formule 1
Savdski državni premoženjski sklad naj bi se po informacijah Bloomberga resno zanimal za nakup franšize prvenstva Formule 1. Namera Savdijcev, s katero bi dodatno obogatili svoj že tako zajeten nabor svetovno znanih franšiz v različnih športih, je pri trenutnih lastnikih dirkalnega prvenstva naletela na gluha ušesa. Lastniki franšize Liberty Media so namreč zavrnili ponudbo za nakup najbolj znanega motošportnega spektakla; prenose dirk, ki so organizirane povsod po svetu, si je v letu 2021 ogledalo že 1,55 milijarde televizijskih gledalcev.
4. Ob umiku OMV premešane karte: Bi trgovce zanimali bencinski servisi?
Trg maloprodaje naftnih derivatov v Sloveniji je pred velikimi spremembami. Družba OMV, druga največja prodajalka pri nas, je leta 2021 napovedala, da bo prodala 120 bencinskih črpalk v Sloveniji, potem ko jih je leto pred tem že prodala 300 v Nemčiji. Za nakup 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež, se je odločil madžarski MOL. Skupno imata MOL in OMV v državi okrog 180 servisov, kar je sicer precej manj kot Petrol, a še vedno dovolj, da mora Evropska komisija presoditi, ali ne gre za preveliko koncentracijo.
5. Reševanje spora med državo in Petrolom tajno: Kaj, če dogovora ne bo?
Potem ko je največji naftni trgovec konec lanskega leta javno večkrat opozoril, da imajo zaradi državne intervencije na trgu naftnih derivatov finančne težave, se je očitno sedaj reševanje spora preselilo za zaprta vrata. Petrol je lani po prvih in še nerevidiranih podatkih ustvaril rekordnih 9,4 milijarde evrov prihodkov, medtem ko je zaradi regulacije pogonskih goriv vknjižil 12,1 milijona evrov čiste izgube. Za letos so precej bolj optimistični, čeprav jim zaenkrat tako slovenska kot hrvaška vlada nista prisluhnili glede omejevanja marž.
6. Milijoni za okrevanje: Slovenija ni dosegla še niti enega cilja
Slovenski proračun se na prihodkovni strani pomembno naslanja na črpanje evropskih sredstev, po pandemiji predvsem na sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Slovenija je v njem za ukrepe opredelila za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. A tudi tokrat se zatika. Glede na to, da se pojavljajo zamude pri izpolnjevanju mejnikov, Fiskalni svet RS opozarja, da bo država letos težko dosegla zastavljenih 391 milijonov sredstev iz tega naslova.
7. Multimilijonar Damian Merlak: 'Slovenija je za povprečne ljudi'
Pred novo objavo lestvice najbogatejših Slovencev smo se pogovarjali s serijskem podjetnikom in multimilijonarjem Damianom Merlakom, ki je bil soustanovitelj kripto borze Bitstamp, zdaj pa živi v Dubaju. Kot pravi, v Slovenijo z veseljem pride na obisk, sicer pa po njegovem mnenju nismo ustvarili države, v kateri bi spodbujali, da bi nekdo obogatel. "To je pri nas nekaj slabega," je oster Merlak.
8. Ko ljudje postanejo orožje; migracije kot del ruske hibridne vojne z EU
V začetku novembra leta 2021 je predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen na svojem Twitter profilu zapisala: ''To je hibridni napad in ne migracijska kriza.'' Njeni komentarji so bili uperjeni v beloruski diktatorski režim Aleksandra Lukašenka, ki je z izkoriščanjem negotove usode ekonomskih migrantov iz tretjih držav poskušal izvajati pritisk na vzhodno mejo Evropske unije (EU). Beloruski samodržec sploh ni skrival svojih pravih namenov, ko je jasno povedal, da bo Evropo preplavil ''z migranti in mamili''. Skrajno ciničen ter moralno-etično zavržen načrt, ki so ga beloruske oblasti, kakor se je izkazalo pozneje, skovale z rusko pomočjo, je stroka označila za t. i. hibridno vojskovanje.
9. Si je Evropa z največjim nahajališčem redkih kovin zagotovila samozadostnost?
Švedska rudarska družba LKAB v lasti države je sredi januarja sporočila, da je na skrajnem severu Švedske v bližini mesta Kiruna odkrila doslej največje nahajališče redkih zemelj v Evropi. Nahajališče, ki so ga odkrili poleg obstoječega rudnika železove rude, je pomembno predvsem z vidika količine cele vrste redkih zemelj oziroma kovin, saj po navedbah LKAB vsebuje več kot milijon ton kritičnih oziroma strateško pomembnih surovin.
.webp){kind=icon}
