text size
Vohunske igre in gledališče senc. Kot poroča Bloomberg, je saga s kitajskim balonom, ki so ga Američani naposled sestrelili, zgolj vrh ledene gore vohunskih iger. Sateliti, vohunska letala, baloni in hekerski napadi so prijemi v arzenalu glavnih akterk na geopolitični sceni, ki sta si na digitalnem bojišču že nekaj let navskriž, hkrati pa sta druga drugi tudi največji trgovinski partnerici. Kupčije s stisnjenimi zobmi in pestmi nikoli niso dober obet, zato se ne gre čuditi tesnobnemu razpoloženju, ki je po evforičnem zaključku minulega tedna zajelo Wall Street. Vlagatelji niso več tako optimistično razpoloženi glede prihodnje denarne politike ameriške centralne banke Fed, saj jih poleg prerekanja med Washingtonom in Pekingom o tem, ali je bil sestreljeni balon civilni ali vohunski in kakšne sankcije naj zato uvedeta drug proti drugemu, skrbijo napovedi o drakonskih carinah ameriških oblasti na ruski aluminij. A kdor pozorno spremlja dogajanje v Aziji, ve, da so trenutne geopolitične napetosti na relaciji med Zhongnahaiemom (rezidenca kitajskega državnega vrha) in Belo hišo zgolj gledališče senc. In to ne zaradi Tajvana, kakor bi marsikdo pomislil, ampak zaradi urgentnosti gospodarskega okrevanja azijske velikanke. Trenutna prioriteta Kitajske namreč ni invazija, pač pa gospodarska diplomacija, s pomočjo katere bo možna revitalizacija njenega gospodarstva. To pa je v veliki meri odvisno od dobrih odnosov z njeno največjo trgovinsko partnerico – Združenimi državami Amerike (ZDA).