Letos so se vlagatelji znašli v precej drugačnem okolju kot v zadnjih letih. Ob povišani in celo rekordni inflaciji, vse višjih obrestnih merah in slabših gospodarskih obetih se je v naš vsakdanji besednjak prikradla beseda recesija. Pri upravljavcih premoženja smo poiskali nasvete, kao investirati v okolju ekonomske negotovosti. Pod drobnogled smo vzeli tudi podatke o tem, kaj in kako smo Slovenci 'guglali' v letu 2022.
Preverili smo tudi, kakšne davčne spremembe se v letu 2023 obetajo v regiji Adria. Ob tem smo slovensko vlado povprašali o njenih prioritetah za naslednje leto, med katerimi so poleg davčne reforme in reševanja kadrovske stiske gospodarstva še stanovanjska politika, pokojninska reforma in ureditev zdravstva. Pri davčnih strokovnjakih pa smo se pozanimali, kaj si mislijo o vladni napovedi davčne reforme in kaj ji svetujejo. Še pred koncem novega leta pa je prišla novica, da se bo z januarjem minimalna plača v Sloveniji zvišala za sto evrov neto, na okoli 870 evrov neto na mesec.
Pogovarjali smo se s kandidatom za ministra za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem. Med drugim je izpostavil, da želijo že v tem mandatu zakonsko urediti delavsko solastništvo in vzpostaviti sistem, ki bo omogočal gradnjo dva tisoč najemnih neprofitnih stanovanj letno. A koaliciji se zatika pri načrtu izgradnje javnih najemnih stanovanj – vladne stranke so v koalicijski pogodbi zapisale, da bodo nepremičnine, primerne za stanovanjsko gradnjo, prenesli z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Stanovanjski sklad RS. Slednji na njih ne računa več. Neuradno naj bi bile prenesene na državno Družbo za upravljanje in svetovanje (DSU), ki pa pravi, da nima ne sredstev ne zakonske podlage za gradnjo.
Na področju upravljanja premoženja smo ugotovili, da so skupna sredstva v upravljanju v Sloveniji presegla 4,1 milijarde evrov. V prvih 11 mesecih letošnjega leta je bilo skoraj polovico manj neto vplačil kot v enakem obdobju lani, globalno gledano pa vlagatelji svoj denar iz vzajemnih selijo v indeksne sklade. Ugotovili smo tudi, da je odobrenih stanovanjskih posojil v Sloveniji vse manj, prihranki potrošnikov na bankah pa kopnijo. Odmevala je tudi novica, da bi v Sloveniji 24 odstotkov starejših od 46 let podaljšalo delovno aktivnost po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Zaradi visokih cen energije bodo začeli kopneti tudi bančni depoziti slovenskih podjetij, ki pa še vedno najdejo dovolj sredstev za donacije. Preverili smo, katera podjetja so v Sloveniji donirala največ. Medtem je cena zemeljskega plina, glavnega gradnika cene elektrike, upadla na 92 evrov, kar je skoraj dvakrat manj od sprejete cenovne kapice na ta energent s strani Evropske unije (EU). Morda pa podjetjem v naslednjem letu le ne bo treba seči pregloboko v žep za pokrivanje stroškov energije.
Na področju avtomobilizma smo pod drobnogled vzeli poslovne rezultate in načrte drugega največjega trgovca z vozili v Sloveniji Emil Frey. Preverili smo, koliko avtov je v Sloveniji prodal največji evropski prodajalec. Preverjali smo tudi cene in vsebine ponudnikov pretočnih vsebin v Sloveniji. Od letos so na slovenskem trgu namreč trije novi ponudniki.
Analitiki Bloomberg Adria so pripravili prvo poglobljeno analizo velikega podjetja v regiji. Prva je bila na sporedu Atlantic Grupa. Celotno poročilo analitikov Bloomberg Adria je na voljo za prenos. Naši analitiki so pripravili tudi pet makroekonomskih napovedi za regijo Adria v prihodnjem letu.
V regiji je odmevala tudi govorica o tem, da naj bi Steklarna Hrastnik po prevzemu srbske steklarne SFS Paraćin celotno proizvodnjo iz Hrastnika preselila v Srbijo, hrastniško steklarno pa zaprla. "Ne bomo 'selili' proizvodnje, temveč se bomo še bolj osredotočili na embalažno steklo premium in super premium kakovosti," so zatrdili v Steklarni Hrastnik.
Britansko finančno ministrstvo slovenskim podjetjem nudi 4,5 milijarde funtov bančnih garancij. Zanimajo jih energetski, infrastrukturni in obrambni projekti tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Udeležba britanskega partnerja mora biti v projektu najmanj 20-odstotna, garancija pa pokrije 85 odstotkov naložbe.
Evropi se tudi v letu 2023 obeta primanjkljaj v dobavi zemeljskega plina, ki ga je letos povzročila prekinitev ruske dobave zaradi vojne v Ukrajini. Svetovne zaloge utekočinjenega plina (LNG) so omejene, vreme je muhasto, preostanek ruskega pretoka po plinovodih pa prav tako nezanesljiv. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je ocenila, da EU potrebuje še sto milijard evrov za nadomestitev ruskega plina.
V svetu je odmevala novica o anketi, ki jo je na Twitterju izvedel Elon Musk. V njej je uporabnike tega družbenega omrežja vprašal, ali si želijo, da odstopi kot izvršni direktor Twitterja. V anketi je sodelovalo več kot 17 milijonov uporabnikov, ki so s prepričljivo večino izglasovali njegov odstop. Musk je dejal, da bo odstopil, ko bo našel primerno zamenjavo.
.webp){kind=icon}
