Največ pozornosti je danes pritegnil članek o tem, koliko denarja imajo na računu največja slovenska podjetja. Slovenci imamo na računih 27,5 milijarde evrov denarja, kaže oktobrsko poročilo Banke Slovenije (BS). Znesek se je v preteklem trimesečju povečal za 1,3 milijarde evrov. Denar na računih kopičijo tudi slovenska podjetja. Ta so imela ob koncu drugega četrtletja 9,7 milijarde evrov gotovine in vlog, še kažejo podatki poročila.
20 največjih gospodarskih družb v Sloveniji po prihodkih je imelo ob koncu preteklega leta na računih 1,11 milijarde evrov. Če v izračun vključimo še blue chip podjetja, imajo skupno na računih 1,38 milijarde evrov. Na drugi strani pa pospešeno raste zadolževanje podjetij, kažejo podatki Banke Slovenije. Kot pravijo v največjih slovenskih bankah, večjo rast beležijo predvsem pri kratkoročnih in srednjeročnih kreditih za financiranje obratnih sredstev. "Podjetja želijo ustvariti neko vrsto likvidne rezerve zaradi obstoječe energetske krize," menijo pri SKB.
Ne samo bančni krediti, med Slovenci so priljubljeni tudi brezobrestni nakupi na obroke, ki jih ponujajo telekomunikacijski ponudniki. Čeprav se lahko naročniki pred podražitvami zaščitijo tako, da brezplačno zamenjajo operaterja, pa je to v praksi pogosto težje izvedljivo prav zaradi "dolga", ki so si ga nakopali. "Nakup različnih izdelkov na obroke brez obresti je med našimi uporabniki izredno priljubljen, v zadnjem obdobju pa na tem področju ne zaznavamo odstopanj," so povedali pri Telekomu Slovenije. Tam kar polovica vseh naročnikov odplačuje nakupe po obrokih, v večini primerov gre za nakup naprav z vezavo za 24 mesecev.
V seriji člankov pred lokalnimi volitvami smo preverili, kakšne so plače županov. Povprečna plača županov, ki funkcijo opravljajo poklicno, znaša slabih 3.488 evrov bruto. To je skoraj 1,75-kratnik povprečne bruto plače v Sloveniji, ki znaša 2.008 evrov. Županje in župani, ki funkcijo opravljajo nepoklicno, prejemajo do 50 odstotkov plače, ki bi jo dobili kot župani. V iztekajočem mandatu je 156 županov funkcijo opravljajo poklicno, 56 pa nepoklicno.
Pripravili pa smo tudi pregled, kako je propadla ena največjih kripto menjalnic v zgodovini. Čeprav je menjalnica kriptovalut FTX veljala za eno ključnih v kripto industriji, je borza zaradi likvidnostnih težav propadla v vsega šestih dneh. Propad kriptoimperija Sama Bankmana-Frieda je bil kaotičen, hiter in poln neznank. Posledično se več kot milijon uporabnikov po vsem svetu sprašuje, ali bodo dobili svoj denar nazaj. Javnost medtem upa, da bo odgovore na številna vprašanja podalo zvezno sodišče v Delawaru.
.webp){kind=icon}
