Visoke cene plina dražijo gnojila: Cena trikrat višja kot v 2020

Energetska draginja je pljusknila tudi na trg umetnih gnojil, saj je njihova izdelava energetsko zelo intenziven proces. Zlasti se pozna pri gnojilih na osnovi dušika, kjer kot glavno surovino uporabljajo zemeljski plin. Zaradi visokih cen so evropske tovarne za proizvodnjo umetnih gnojil na osnovi dušika, fosforja in kalija zaprte, uvoz dušikovih gnojil iz Rusije pa je omejen.

Rusija je velikan na trgu umetnih gnojil, saj je največji svetovni izvoznik dušikovih gnojil, drugi največji dobavitelj kalija in tretji največji izvoznik fosforjevih gnojil. "Trenutno največ gnojil dobimo iz Turčije, Rusije, Alžirije in Maroka. Blago je, a so cene visoke," je za Bloomberg Adria povedal Mitja Golob, direktor slovenskega podjetja Agrochem. Kot pravi, so cene sicer nižje kot lani tak čas, saj je Rusija izvoz plina začela zmanjševati že lansko jesen.

Cena gnojil sicer nižja kot lani

"Lani je tona ureje (dušičnega gnojila) stala tudi 1.500 evrov. Zdaj je pri 950 evrih. Zdaj smo še pred sezono, ko bo nastopila, bi lahko prišlo do pomanjkanja," pojasnjuje Golob. Pred podražitvijo so kmetje za gnojila plačevali od 200 do 300 evrov za tono.

Kmetje z gnojenjem začnejo marca, gnojila pa kupujejo januarja in februarja. "Ko so cene tako visoke, kmetje uporabljajo manj fosforja in kalij, brez dušika pa se ne da," ocenjuje Golob. Zemlja lahko brez dodajanja fosforja in kalija ostane leto dni, ker ta elementa ostaneta v zemlji, medtem ko za dušik to ne velja. Ob tem kmetje gnojil ne morejo kupovati na zalogo, saj imajo omejen rok trajanja.

Ravno na ceno dušikovih gnojil (predvsem ureje) ima največji vpliv cena zemeljskega plina, ker hkrati predstavlja surovino in vir energije za proizvodnjo. "To delno velja tudi za fosforna gnojila. Čeprav je mogoče v zadnjih mesecih zaznati umirjanje cen dušičnih gnojil, je stanje še vedno zelo kritično," pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Tudi v Semenarni Ljubljana pravijo, da so količine gnojil na trgu omejene, zaradi česar je omejena tudi dobava, cene pa so visoke. "Mi uvažamo iz Srbije in Madžarske. Cena dušičnih gnojil je astronomsko zrasla," dodajajo v Semenarni.

Hrvaška tovarna z gnojili zaprta, iščejo se alternative

Tudi ministri na nivoju Evropske unije (EU) so pozorni na rast stroškov vhodnih surovin in njihovo dostopnost. Posebej to velja za gnojila, energijo in krmo. Ministrica Irena Šinko je poudarila, da so kmetje v živinorejskem sektorju v zelo težkem položaju. "Podobno se tudi poljedelski sektorji soočajo z velikimi izzivi zaradi visokih cen goriva in gnojil," pravi Šinko.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) smo do zdaj največ gnojil uvozili iz Rusije, Hrvaške, Maroka, Avstrije in Srbije. V zadnjih letih je bil glavni dobavitelj gnojil hrvaška Tovarna mineralnih gnojil v Kutini, ki pa je zaradi visokih cen že nekaj časa zaprta. "V lanskem letu pa je bil največji uvoz mineralnih gnojil iz Rusije, kar pomeni, da bo potrebno v prihodnje poiskati alternativne tržne poti za mineralna gnojila," so povedali na kmetijskem ministrstvu.

Primerjava prvih sedmih mesecev letošnjega leta s celotnim predhodnim po besedah ministrstva pokaže, da se količina uvoženih gnojil in surovin ni drastično zmanjšala, se je pa precej zmanjšal uvoz gnojil NPK in nekaterih surovin, na primer superfosfatov in amonijevega sulfata.

Bloomberg Mercury

 

Kaj bo imelov prihodnosti odločilen vpliv na cene gnojil?

Na kmetijskem ministrstvu so izpostavili nekaj geopolitičnih dogodkov, ki bodo imeli tudi v prihodnje odločilen vpliv na cene mineralnih gnojil. Največji vpliv na cene predvsem dušičnih in fosforjevih gnojil bo imela ponudba zemeljskega plina. "Visoke cene zemeljskega plina se bodo odrazile na visokih cenah teh gnojil (in manjši ponudbi)," pojasnjujejo na ministrstvu.

Na ponudbo gnojil na trgu vplivajo sankcije proti Rusiji in tudi Belorusiji, ki je bila druga največja izvoznica kalijevih gnojil. Ob tem se zmanjšuje izvoz gnojil iz Kitajske, ki je drugi največji izvoznik dušičnih gnojil in največji izvoznik fosforjevih gnojil.

Na drugi strani bi lahko morebitna globalna recesija zmanjšala povpraševanje po energentih in tudi v določeni meri kmetijskih pridelkih, kar bi znižalo cene gnojil. "Kljub vsemu so vse napovedi izredno tvegane zaradi velike negotovosti pri razvoju geopolitične situacije, vendar kljub vsemu kaže, da občutnih padcev cen gnojil v prihodnje ni pričakovati," napovedujejo na ministrstvu, ki ga vodi Irena Šinko.

Digitalizacija omogoča prihranke

Kot še dodajajo na ministrstvu, digitalne tehnologije v kmetijstvu pomagajo kmetom delovati natančneje, učinkoviteje in trajnostno, kar omogoča tudi prihranke pri količini porabe gnojil. "Pridelovalci lahko s tehnologijami pridelave delno pokrijejo odvisnost od tovrstnih hranil," menijo na ministrstvu.

Kot primer navajajo sajenje zrnatih stročnic in krmnih metuljnic, ki lahko zmanjša potrebo po uporabi dušika iz mineralnih gnojil. Zaradi zelo visokih cen predvsem dušičnih mineralnih gnojil se bo po mnenju ministrstva povpraševanje prilagodilo.

"To se bo z določenim zamikom (letošnja letina še ni bila tako pod vplivom višjih cen) odrazilo na manjših donosih predvsem poljščin," dodajajo na ministrstvu. Ker so kmetom do jesenske setve namenili več kot 22 milijonov evrov pomoči, pričakujejo tudi, da bo s tem zagotovljena prehranska varnost in da bodo imele podražitve manjši vpliv na višanje maloprodajnih cen za potrošnike.

"Kriza z gnojili na svetovni ravni je ogromna"

Kakšne so posledice morebitnega pomanjkanja gnojil na pridelavo hrane in krme? Kmetijski strokovnjaki menijo, da bi lahko pomanjkanje gnojil povzročilo manjši obseg pridelkov in upad proizvodnje. "Resnično začenjamo na ves glas vpiti, da je kriza z gnojili ogromna," je dejal neimenovani uradnik Združenih narodov, ki ga povzemajo tuji mediji.

"Trpela bo zlasti proizvodnja hrane," opozarja Nicolas Broutin, vodja francoske družbe Yara, ki je največja proizvajalka mineralnih gnojil v Evropi, a je državo kljub temu zaprosila za finančno podporo. "Ni ogrožena samo oskrba v Nemčiji in Evropi, še dodatno se poglablja tudi svetovna prehranska kriza," meni Broutin. Po njegovih besedah bo cena hrane še višja kot doslej, če bodo kmetje v prihodnje gnojila kupovali zunaj Evrope.

Rusija naj bi sicer bila pripravljena sprostiti 300 tisoč ton ruskih gnojil za države v razvoju, ki so obtičala v evropskih pristaniščih, če bo Evropa omilila sankcije. "Ker je Evropa le delno odpravila sankcije, Rusija gnojil ne more prodajati po vsem svetu," je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Po njegovih besedah je Evropa sama ustvarila težave na živilskih trgih in jih zdaj poskuša reševati na račun drugih.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar