Javni bazeni: V tujini jih zapirajo, kaj pa pri nas

Žrtev energetske krize je vse več. Med drugim se zapirajo tudi bazeni, v skrbeh pa je celotna turistična panoga. Medtem ko so v Franciji že zaprli okrog 30 javnih bazenov, v Nemčiji pa prepovedali ogrevanje bazenov na energetsko intenziven način, pri nas upravljavci kopališč na pomoč kličejo državo. In to čeprav so številni že dvignili cene vstopnic.

Francoski upravljavci so zaprli 30 bazenov, saj zaradi visokih stroškov ogrevanja niso bili več sposobni preživeti. Podjetje Vert Marine, ki upravlja bazene in drsališča po vsej Franciji, je sporočilo, da je njihov letni račun za energijo s 15 milijonov evrov poskočil na sto milijonov evrov, kar je po njegovih besedah ​​enako "celotnemu letnemu prihodku podjetja".

Na drugi strani je nemška vlada sporočila, da zasebnih plavalnih in kopaliških bazenov ni dovoljeno ogrevati na energetsko intenziven način. Nekatere javne površine prav tako ne bodo ogrevane. Na Finskem pa ljudi pozivajo, naj skrajšajo čas tuširanja in manj časa preživijo v savnah, poročajo tuji mediji. To je del kampanje, imenovane "stopinja nižje", ki se je začela oktobra.

Šport Ljubljana: Stroški elektrike 440 odstotkov višji

V Ljubljani za kopališča Tivoli, Kolezija in Kodeljevo skrbi Šport Ljubljana, medtem ko z bazenom na fakulteti za šport upravlja univerza. Cene vstopnic za poletna kopališča so na podlagi podražitev energentov in ostalih stroškov že pred začetkom sezone nekoliko povišali, so sporočili iz Športa Ljubljana; ob tem upada obiska niso zabeležili. Cena za enkraten obisk je pri sedmih evrih in pol za odraslo osebo med tednom.

Letno kopališče Kolezija so konec septembra zaprli, medtem ko so kopališče Kodeljevo pokrili z začasnim objektom, t. i. balonom. "Pokritje kopališča z balonom je nujno, saj tako športnemu programu omogočamo zaenkrat edini pokriti olimpijski bazen v Ljubljani," pojasnjujejo pri Športu Ljubljana. 

Kot pravijo, so se v zadnjem letu povišali vsi stroški – stroški ogrevanja za 130 odstotkov, stroški elektrike pa za 440 odstotkov. "Kolikor lahko, skušamo stroške regulirati. Tiste objekte, ki niso nujno potrebni in se ta trenutek finančno ne pokrivajo, zapiramo (npr. piknik prostori RIC Sava, gostinski lokali, vezani na sezone rekreativnih dejavnosti ipd.)," pravijo v Športu Ljubljana. Prav tako v skladu z napotili vlade in kot dober gospodar zamikajo začetek kurilne sezone; uvedli so tudi obhode zaposlenih za ugašanje luči in zapiranje vrat. 

Ljubljana naj bi bila sicer v naslednjih dveh letih bogatejša za dva plavalna centra – nov pokrit olimpijski bazen na Iliriji naj bi končno podobo dobil ob koncu prihodnjega leta. Bolj se zatika pri obnovi kopališča Vevče, kjer je mestna občina komaj dobila gradbeno dovoljenje, bazen pa naj bi bil končan do konca leta 2024.

Pomoč države je nujna

"O zapiranjih kopališč in drugih objektov, ki so namenjeni rekreaciji in nujno potrebni za izvajanju letnega programa športa, trenutno še nismo govorili," pojasnjujejo v Šport Ljubljana. Hkrati bo po njihovih besedah brez pomoči države pokrivanje stroškov z višjim sofinanciranjem ustanovitelja in višjimi cenami vsekakor nevzdržno. "Državna pomoč bo nujno potrebna," so jasni v Šport Ljubljana.

O višjih stroških poročajo tudi drugi upravljavci bazenov pri nas. "Letošnjo zimsko sezono bodo stroški plina za ogrevanje vode in zraka v balonu kar šestkrat višji," pravijo v Plavalnem klubu Radovljica. Za pokritje višjih stroškov pričakujejo pomoč države. Cene vstopnic za rekreacijsko plavanje v pokritem olimpijskem bazenu Radovljica so povišali za 15 odstotkov, povpraševanje pa ostaja na enaki ravni kot lani. Kot pravijo, že izvajajo številne varčevalne ukrepe in iščejo še dodatne možnosti.

"Največji problem bo pokrivanje stroškov na starejših športnih objektih, ki so energetsko potratnejši, kot tudi na objektih, ki so vezani na zemeljski plin," opozarjajo v družbi ZPO Celje, ki je kot upravljavec športnih objektov v lasti Mestne občine Celje. Tako kot drugi poslovni subjekti se soočajo s precejšnjimi dvigi cen energentov, storitev in materiala. 

"Na zimskem kopališču Golovec je ogrevanje bazena vezano na mestni toplovod, za katerega se za sezono 2022/2023 ne pričakuje bistvenega dviga cen," dodajajo v ZPO Celje. Cene vstopnic navkljub vedno višjim stroškom že več kot desetletje niso spreminjali.

Višje cene vstopnic niso dovolj

"Do sedaj smo stroške pokrivali tako s prodajo vstopnic kot tudi s sofinanciranjem s strani lastnika teh objektov, torej Mestne občine Celje," pojasnjujejo v ZPO Celje. V prihodnje tako ne morejo izključiti možnosti, da se bodo cene vstopnic zvišale, saj bo pokrivanje stroškov samo z dosedanjimi viri financiranja po njihovih besedah zelo težko.

"Pričakujemo tudi, da se bodo na nivoju države sprejeli ustrezni ukrepi, ki bodo omogočili nemoteno delovanje športnih objektov tudi v prihodnje," še dodajajo. Pripravili so načrt ukrepov za zmanjšanje letne normirane rabe energije na objektih, ker pa je večina ukrepov povezanih s finančnimi zmožnostmi, bodo nekateri lahko realizirani hitreje, drugi pa skozi daljše časovno obdobje.

"Poslovanje bazenov je povezano z visokim deležem fiksnih stroškov, ki so enaki skozi celo leto, ne glede na število obiskovalcev," opozarjajo v Vodnem mestu Atlantis. Znotraj fiksnih stroškov, ki danes dosegajo približno 70 odstotkov vseh obratovalnih stroškov, po njihovih besedah pretežni del predstavljajo stroški energentov. "V prvem osemmesečju letos so se stroški energentov glede na enako obdobje lani zvišali za več kot sto odstotkov in jih ni več mogoče pokrivati s prihodki iz prodaje vstopnic," opozarjajo v Atlantisu. 

Sprejeli so že vrsto ukrepov za doseganje energetskih prihrankov, med drugim tudi večerno pokrivanje bazenov za zmanjšanje toplotnih izgub. "V letošnjem letu smo zaradi prenove za krajši čas omejili kapacitete wellness dela s savnami in termalnimi bazeni, ki smo ga z oktobrom že odprli za obiskovalce v izboljšani in celovito zaokroženi ponudbi udobja, zabave in sproščanja," dodajajo.

V Kopru – tako kot v Celju, Ljubljani in nekaterih drugih krajih – za vzdrževanje bazena skrbi javni zavod za šport, katerega cilj ni pridobivanja dobička. Stroške bodo tako na koncu nosile posamezne občine. V Javnem zavodu za šport Mestne občine Koper ocenjujejo, da so se stroški ogrevanja in elektrike za vse objekte v upravljanju povečali za približno pol milijona evrov.

"Ustanovitelj Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper je lokalna skupnost (Mestna občina Koper), zato breme sofinanciranja pade na ustanovitelja," pojasnjujejo v Kopru. Spreminjanja cen vstopnic za zdaj niso predvideli, kot pa dodajajo, bo zavod tudi v prihodnje sledil stanju na energetskem trgu in cene po potrebi prilagodil.

Turistične kapacitete se jeseni polnijo počasneje

O višjih stroških ogrevanja vode in prostorov poročajo tudi iz turistične panoge. "Glede na trenutne cene bodo stroški predvidoma dosegli trikratno vrednost v primerjavi s preteklo zimo," ocenjujejo v Uniturju, ki upravlja s termami Zreče. Posledično so pred začetkom poletne sezone v juniju podražili nekatere vstopnice za termalne bazene, in sicer za od pet do deset odstotkov.

Na drugi strani v skupini Sava Hotels & Resorts cen zaenkrat še niso poviševali. "Cene bivanja so v letošnjem letu zaenkrat še približno na nivoju lanskega leta. Se pa v naši skupini cene že nekaj let oblikujejo dinamično," pravijo v Sava Hotels. Ob tem pa so – tako kot celotna turistična panoga – v skrbeh glede povpraševanja tako za preostanek leta 2022 kot tudi za leto 2023.

"Opažamo, da so odzivi trga za jesensko zimsko obdobje še zadržani. Napovedi recesije, povišanja stroškov, situacija v Ukrajini in odprto stanje epidemiološke slike v hladnejših mesecih vplivajo na zadržanost pri rezervacijah," pravijo v Savi Hotels. Kapacitete za jesensko-zimsko obdobje se tako po njihovih besedah v primerjavi s prejšnjimi leti polnijo precej počasneje. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar