Eksplozija zasebnih bankomatov po Jadranu: zakaj vas lahko dvig namesto 20 stane 25 evrov

Po evropskih turističnih središčih se v zadnjih letih hitro širijo zasebni bankomati, ki za dvig gotovine pogosto zaračunavajo občutno višje provizije kot banke. Njihov razmah sovpada z dolgoročnim zapiranjem bančnih poslovalnic in zmanjševanjem mreže bančnih bankomatov, s čimer neodvisni ponudniki zapolnjujejo prostor, ki ga puščajo tradicionalne banke. 

Največji evropski ponudnik neodvisnih bankomatov Euronet Worldwide je imel konec leta 2025 v 42 državah nameščenih 56.818 bankomatov, kar je približno tri odstotke več kot leto prej, pri čemer podjetje rast poslovanja pripisuje prav širitvi lastne mreže in vse večjemu številu transakcij.

Euronet v letnem poročilu navaja, da so finančne institucije v Evropi v zadnjem desetletju svojo poslovno mrežo skrčile za približno 40 odstotkov in zaprle številne oddaljene poslovalnice, zaradi česar se je povečala potreba po alternativnih bankomatih. Ti svoje naprave nameščajo predvsem na letališčih, železniških postajah ter v turističnih središčih, kjer obiskovalci pogosto potrebujejo gotovino in so pripravljeni plačati višje stroške dviga. 

 

Prav turisti so zato najpogosteje tarča visokih provizij. Poleg nadomestila za dvig gotovine jim številni zasebni bankomati ponujajo še dinamično pretvorbo valute (DCC), ki je lahko bistveno manj ugodna od tečaja njihove banke. Strokovnjaki zato priporočajo uporabo bankomatov uveljavljenih bank in zavrnitev ponujene pretvorbe valute, kadar ta ni potrebna.

V Banki Slovenije pojasnjujejo, da je višina nadomestila za gotovinsko poslovanje, torej za dvig gotovine na bankomatih oziroma bančnih okencih, poslovna odločitev posamezne banke. "Dvigi gotovine na bankomatih v Sloveniji so za komitenta banke brezplačni, medtem ko za dvige na bankomatih drugih bank banke zaračunavajo nadomestila," pravijo in dodajajo, da se morajo uporabniki o konkretnih nadomestilih pozanimati pri svoji banki, kar velja tudi za dvige gotovine v tujini.

Razmah zasebnih bankomatov je opazen tudi na Hrvaškem, eni najbolj priljubljenih počitniških destinacij za Slovence. V turističnih središčih ob Jadranu jih je vse več, številni pa so postavljeni na najbolj obiskanih lokacijah – v zgodovinskih mestnih jedrih, ob promenadah, plažah in trajektnih pristaniščih.

Zasebni bankomati so rak rana hrvaškega turizma

Na problem je že maja lani opozoril tudi Britanec Paul Bradbury, ustanovitelj portala Total Croatia News, ki na Hrvaškem živi že več kot dve desetletji. Na družbenem omrežju je zapisal, da so nebančni bankomati postali "rak rana" hrvaškega turizma. "Za obiskovalce, ki na Hrvaško prihajajo prvič, je vse to izjemno zmedeno. Teh bankomatov je danes toliko, da je običajen bančni bankomat pravzaprav že težko najti. Ne vem, kdo izdaja dovoljenja za postavitev vseh teh bankomatov, sem pa prepričan, da vse skupaj ni naključje," je opozoril.

Opozorila niso neutemeljena. Na številnih nebančnih bankomatih na Hrvaškem znaša provizija za dvig gotovine pet evrov, ne glede na znesek dviga. To pomeni, da uporabnik za dvig zgolj 20 evrov plača provizijo, ki znaša kar četrtino dvignjenega denarja.

Na Hrvaškem je že več kot tretjina bankomatov zasebnih oziroma nebančnih. Bloomberg Mercury

Po podatkih Hrvaške narodne banke, ki jih je objavil hrvaški portal Index, je bilo marca 2025 na Hrvaškem aktivnih 4.271 bankomatov. Od tega jih je bilo 65 odstotkov v lasti bank, 35 odstotkov oziroma približno 1.495 pa v lasti drugih pravnih oseb. Med največjimi ponudniki nebančnih bankomatov v državi sta družbi Euronet in Auro Domus.

Slovenija želi omejiti provizije in povečati dostopnost bankomatov

Medtem ko se na Hrvaškem število nebančnih bankomatov povečuje, Slovenija pripravlja zakon, s katerim želi zagotoviti boljšo dostopnost gotovine in omejiti zaračunavanje nadomestil za dvige. Predlog med drugim predvideva širšo dostopnost bankomatov po državi, brezplačne osnovne storitve dviga in pologa gotovine ter večjo zaščito uporabnikov pred dodatnimi stroški pri uporabi bankomatov.

Spomnimo, tik pred parlamentarnimi volitvami je takratni minister za finance Klemen Boštjančič ob predstavitvi predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev poudaril, da je cilj vlade zagotoviti uresničevanje ustavne pravice do uporabe gotovine. "Naš osnovni namen je, da ta ustavna pravica dejansko zaživi," je dejal.

Predlog zakona med drugim določa, da mora biti v vsakem naselju z več kot tisoč prebivalci bankomat oddaljen največ pet kilometrov od središča naselja, mreža bankomatov pa mora na ravni države obsegati najmanj 70 bankomatov na 100 tisoč prebivalcev.

Med ključnimi ukrepi je omejitev nadomestil za dvige in pologe gotovine. Predlog določa, da bi bilo prvih pet dvigov ali pologov bankovcev na mesec na bankomatu katerekoli kreditne institucije za potrošnika brezplačnih. Brezplačni bi bili tudi dvigi in pologi bankovcev v poslovalnicah bank.

Še pomembnejša pa je določba, ki se nanaša na nebančne bankomate. Prepoved zaračunavanja nadomestil bi veljala tudi za lastnike bankomatov, ki niso kreditne institucije, kadar njihove bankomate v Sloveniji uporabljajo imetniki plačilnih kartic slovenskih bank. "Prepoved zaračunavanja nadomestila za dvig ali polog bankovcev na bankomatu velja tudi za lastnike bankomatov, ki niso kreditne institucije v Republiki Sloveniji, in sicer, kadar storitve na teh bankomatih, ki so na ozemlju Slovenije, opravljajo imetniki bančnih kartic slovenskih izdajateljev," piše v predlogu.

Bomo gotovino v Sloveniji dvigovali brezplačno? Foto: Bloomberg

Predlog zakona sicer še ni sprejet. Ministrstvo za finance je po prvem krogu usklajevanj 17. julija letos objavilo prenovljeno besedilo zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev ter ga znova poslalo v javno razpravo. Ta bo trajala do 17. avgusta, nato pa bo predlog nadaljeval zakonodajni postopek.

V novi različici predloga je ministrstvo nekoliko omililo zahteve glede gostote mreže bankomatov, saj bi morale kreditne institucije na ravni države zagotavljati najmanj 60 namesto prvotno predvidenih 70 bankomatov na 100 tisoč prebivalcev. Ministrstvo je tako poseglo predvsem v določbe o dostopnosti bankomatov, medtem ko predlogi o prvih petih brezplačnih dvigih in pologih gotovine ter ureditvi nebančnih bankomatov ostajajo nespremenjeni.

Tudi Hrvaška se je odzvala na vprašanje dostopnosti gotovine. S sprejetimi zakonskimi spremembami je predvidena vzpostavitev nacionalne mreže bankomatov, ki naj bi uporabnikom od 1. januarja 2027 omogočila brezplačne dvige gotovine na bankomatih katerekoli banke, ureditev pa se ne nanaša na nebančne bankomate, ki so se v zadnjih letih razširili v turističnih krajih.