Kako se bije boj za posel na Kosovskem polju? Izkušnje podjetnikov

"Gre za eno izmed najbolj kompleksnih situacij v regiji," nam ob razplamtevanju strasti na Kosovu zaupa poznavalec razmer na Balkanu in predavatelj mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan, ki tamkajšnje razmere primerja s še enim balkanskim "bolnikom" - Bosno in Hercegovino. Balkan je bil pač vselej nerešljiva uganka tudi za največje imperije in velesile, ki doslej še niso našli politične rešitve za sobivanje številnih narodov ter etničnih in religioznih skupin tega kronično nemirnega prostora.

Kosovski nemiri cokla razvoja in evropske integracije regije

Na ozemlju Kosova so se konec minulega meseca vneli protesti, ki so bili posledica izida nedavnih lokalnih volitev v tej državi. Ni trajalo dolgo, da so že tako latentno zaostrene razmere na severu Kosova ušle izpod nadzora v skorajda istem trenutku, ko so na sedeže občinskih oblasti vkorakali župani, čigar mandate jim je na volitvah podelilo prav tamkajšnje prebivalstvo. Težava je nastala zaradi tega, ker med njimi ni bilo kosovskih Srbov, ki so županske volitve sicer sami bojkotirali, potem pa so s protesti, ki so hitro eskalirali v nasilje, poskušali izpodbijati njihovo legitimnost. Razlog za njihovo nezadovoljstvo je bil ta, da so večino pričakovano prejeli kandidati kosovskega porekla.

Resda je paradoksalno, da je strasti manjšinske skupnosti kosovskih Srbov, ki pretežno živijo v odročnih in revnih naselbinah na severu države, razvnel demokratični proces volitev, ki je običajno garant tega, da žezlo politične oblasti prehaja konsenzualno in miroljubno. A na Balkanu imajo stvari svojo - specifično - logiko.

Osrednja akterka nepričakovanih zapletov, zaradi katere so razmere v tej kronično nemirni regiji že ničkolikokrat doslej zavile na stranpot nasilja in uničenja, je zgodovina. Tudi ta je namreč, podobno kot demokracija, na etnično in religiozno mešanem Balkanu razumljena drugače kot kjerkoli drugod po svetu. Ta opredeljuje tudi sedanjost; nemara še bolj usodno in tragično pa odreja prihodnost.

"Vprašanje Kosova je bilo v času razpada Jugoslavije instrumentalizirano do te mere, da je Kosovo danes za dobršen del srbske javnosti razumljen kot 'srce Srbije', kot nekaj, kar osmišlja 'srbski jaz' in kot nekaj, čemur se Srbija 'nikoli ne bo odpovedala'", o pomenu države z dobrim 1,8 milijona prebivalcev za Srbijo razmišlja Kočan. Številni religiozni objekti po državi, kot so denimo tisti v Dečanih ali Peču, so namreč za srbsko manjšino in tudi uradni Beograd del srbske identitete. To so kraji, kjer se je v preteklosti - ironično z umiranjem velikosrbske ideje - formirala srbska država. Kočan navaja, da so srbski religiozni objekti na območjih Kosova, ki so redko poseljena in v ekonomskem smislu praktično nimajo veljave, "v etnonacionalnem imaginariju in procesu izgrajevanja nacionalnih identitet sidrišče srbskega jaza."

Poslovnež in dober poznavalec tamkajšnjih razmer Jordan Berginc, ki ima zelo dobre stike v poslovni kosovski sferi, državo pa, kot pravi, tudi redno obiskuje, meni, da bi ekonomski napredek na spornih ozemljih pri tam živeči srbski manjšini zelo verjetno povečal pripravljenost na sklepanje kompromisov in posledično normalizacijo razmer. "Gre za zelo revna območja, kjer se Srbi in Kosovci večino časa tolerirajo," pravi, "vendar, ko pride do najmanjše provokacije, razmere hitro eskalirajo v nasilje."

 

 

Sam meni, da miru, ki bi državi z eno izmed najmlajših populacij v Evropi, ki je za povrhu tudi relativno dobro izobražena zlasti na področju IT storitev, ne bo, dokler spornim občinam ne bo zagotovljena določena mera avtonomije. Težava gospodarskega razcveta kot mirovnega posrednika, je seveda ta, da ekonomska aktivnost in tuje investicije načeloma zahtevajo predvidljive in umirjene politične razmere, kar je v trenutno napetih odnosnih na relaciji Beograd – Priština težko predstavljivo.

Pa vendar; lahko zadeve, tako kot že ničkolikokrat doslej na Balkanu, začno delovati šele, ko jih obrnemo na glavo in začnemo pri repu? Morda, saj primerov, ko je ekonomski razcvet deloval kot garancija miru ne manjka. Ta je ne nazadnje tudi temelj evropske integracije. Za vstop vanjo pa si prizadevata tako Srbija kot tudi Kosovo. Je lahko torej članstvo v Evropski uniji (EU) tisti deus ex machina, ki bi presekal cikel nasilja in zagnal izkoriščanje znatnega ekonomskega potenciala Kosova, posledično pa tudi Srbije?

'Ko je EU sprejela Bolgarijo in Romunijo, bi morala razmisliti tudi o nas'

Navezanost Srbov na Kosovo oziroma natančneje na zgodovino srbskega naroda, vezanega na Kosovo, je tako močna, da Srbiji že vrsto let preprečuje napredovanje v procesu evropske integracije. Srbija namreč od leta 2012, ko je država postala uradna kandidatka za članstvo v EU, še ni izpolnila večine pogojev za vstop. "Kosovsko vprašanje je bilo lažje rešljivo leta 2013, predvsem zaradi entuziazma, ki je obstajal v zahodnobalkanskem prostoru v kontekstu približevanja EU. Tudi srbski predsednik Aleksander Vučić je bil, to ne smemo pozabiti, zavezan evropskim integracijam, bil je naklonjen določenim reformam," o na balkanskem prostoru tako zimzeleni temi, kot so zamujene priložnosti za boljši jutri, razmišlja Kočan.

Da bi se v rezanje gordijskega vozla morala odločneje vplesti EU, meni tudi kosovski podjetnik in zastopnik slovenskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo oken, M-Sora Besnik Krasniqi. "To ni naš problem, to je problem EU, ki ne nadaljuje z integracijo Balkana," meni . "Za nas Kosovce je stvar enostavna. Ko so sprejeli Bolgarijo in Romunijo, bi morali razmisliti tudi o nas. Mislim da naša vlada deluje v smeri integracije, a Bruselj nam mora povedati, kakšne načrte ima z Balkanom," pravi in stoično dodaja, da z vidika posla posebnih težav ni, saj kosovsko vprašanje že toliko časa nima konkretnega odgovora, da so se poslovneži na negotove razmere, hočeš nočeš, morali prilagodili.

To velja tudi za poslovneže, ki pripadajo srbski manjšini, pravi. "Pred časom sem se sestal s poslovnimi partnerji na severu Kosova, s Srbi, ki pravijo, da težav ni, razen, če jih želiš kot takšne predstaviti." Dodaja, da posel cveti: "Če so to problemi," pristavi, "naj se nadaljujejo." Morda pa se lahko balkanska reinterpretacija gospodarske diplomacije, kjer gospodarski razcvet stabilizira notranjepolitične razmere, le posreči.

Bloomberg Kosovski premier Albin Kurti po oceni predavatelja mednarodnih odnosov s fakultete za družbene vede v Ljubljani Farisa Kočana sledi svojim temeljnim političnim idejam, te pa so uokvirjati Kosovo kot nedeljivo in celovito politično entiteto, nad katerim svoje pristojnosti izvajajo kosovske oblasti.

Srbski Erdogan na Kosovskem polju bije boj za obstanek

Vendar pa na poti k uresničitvi tega cilja obstaja kopica preprek, med katerimi nedvomno izstopajo Vučićevi poskusi mobilizacije popularne podpore z netenjem nacionalističnih strasti. Kočan v tem oziru Vučića primerja s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je bil sprva nosilec reform, a je na krilih političnega populizma obetavno državo zapeljal v slepo ulico avtoritarizma ter obupnih gospodarskih razmer. Poslabšanje slednjih je z astronomsko inflacijo najbolj prizadelo življenje običajih Turkov.

Podobno se dogaja tudi v današnji Srbiji. V še enem v vrsti balkanskih paradoksov namreč zaostrovanje razmer na eni strani populistično izkorišča Vučić, ki poziva k "enotnosti srbskega naroda", razmišlja Kočan, po drugi pa je zaradi netenja nacionalističnih strasti kosovskih Srbov ujetnik "skrajno desnih platform in strank, kot so Dveri, Zavetniki in tudi dobršen del članov Srbske liste, ki od njega terjajo ostrejši odziv na dogajanje."

O tem, kdo je po njegovem odgovoren za to, da je Kosovo resda historično srce Srbije, a hkrati tudi cokla njene - in regijske - prihodnosti, je neposreden tudi Krasniqi: "Najlažje je ustvarjati probleme, za katere si sam odgovoren in se potem predstavljati kot rešitelj, saj s tem odvračaš pozornost od lastnih problemov. To Vučić počne že vrsto let, mar ne?"

Kolateralna škoda tega je tako srbsko kot tudi kosovsko prebivalstvo. Beograd namreč ob zavajanju z intenzivnim ukvarjanjem s preteklostjo erodira prihodnost, saj se tako Srbija kot Kosovo odmikata od članstva v EU, ki bi stabiliziral regijo in odprl vrata tujim naložbam. Lahko Vučićev, ali pač katerikoli drugi srbski režim, sploh politično preživi, če se odreče Kosovu? "Izjemno težko," je jedrnat odgovor Kočana.

Kosovski poslovneži: 'Kosovci podpore Slovenije ne bomo pozabili'

Direktor EAC Slovenskega poslovnega kluba na Kosovu Bajram Fusha v zvezi z nemiri in njihovemu vplivu na poslovno klimo na Kosovu izpostavlja še en pomemben vidik. "Nasilje v regiji vpliva na povečanje zavarovalnih premij, saj bodo zavarovalnice v primeru stopnjevanja nemirov zelo verjetno podražile zavarovalnine za podjetja, ki delujejo na tem trgu," opozarja.

Tudi on zatrjuje, da se poslovneži, ki iščejo priložnosti na kosovskem trgu, ne obremenjujejo pretirano s provokacijami "najrazličnejših kriminalnih združb s politično zaslombo". Te niso nekaj novega, pravi, ampak se pojavljajo že zadnjih deset let. Zato na vprašanje o tem, ali se je katero izmed več kot sedemdesetih podjetij, ki so članice kluba, odločilo za zmanjšanje obsega operacij ali celo umik s kosovskega tržišča, odgovori z odločnim ne. "Ko gre za posel, dileme o tem, ali poslovati ali ne, ni," dodaja.

To so nam potrdili tudi na slovenskem veleposlaništvu v Prištini, kjer nam je veleposlanica Minca Benedejčič pojasnila, da slovensko diplomatsko predstavništvo v državi zaenkrat še ni prejelo informacije, da bi bili v nemirih nadlegovani ali posamezniki ali da bi bila targetirana slovenska podjetja. Prav tako ta doslej niso zaprosila za pomoč, češ da so vajena poslovati v takšnih razmerah. Nanje so se decembra lani obrnili le domači tovornjakarji, ki so obstali na enem izmed blokiranih mejnih prehodov na severu države, zaradi česar so jim svetovali preusmeritev na proste prehode, še dodaja Benedejčič.  

O specifični poslovni kulturi v tej državi iz izkušenj govori tudi Berginc, ki pravi, da gre za izjemno lojalne ljudi, ki posle še vedno sklepajo na osebni ravni ter predvsem na dolgi rok: "Ko te enkrat sprejmejo, si njihov prijatelj za vedno." Pravi, da so med slovenskimi podjetji in blagovnimi znamkami cenjena zlasti prehrambna, kot sta Perutnina Ptuj in Pivka.

V kontakt smo stopil tudi s predstavniki Perutnine Ptuj, ki so nam v odzivu zapisali, da je podjetje na kosovskem trgu prisotno od leta 2005. Največji izziv je po njihovem nizka kupna moč, saj so kot proizvajalec mesa višje kakovosti dražji od ostalih ponudnikov, zaradi česar so na drugi strani povečali promocijske aktivnosti. Pravijo, da se jim je strategija obrestovala, saj danes na Kosovu prodajo "skoraj tisoč ton svežega in visoko kakovostnega perutninskega mesa letno." Dodajajo še, da upadanja naročil zavoljo razmer ne zaznavajo.

Tako Fusha kot tudi Krasniqi pravita, da so slovenski produkti in poslovni partnerji na Kosovu na splošno cenjeni. "Kvaliteta slovenskih izdelkov in poslovna kultura slovenskih partnerjev sta ne izjemno visokem nivoju in so številnim kosovskim podjetnikom za vzor," navaja Fusha. Ne nazadnje tudi zaradi skupne zgodovine in pa podpore, ki jo je Kosovu izkazala Slovenija in jo še danes, pravi. "Kosovci tega ne pozabimo in smo zaradi številnih povezav tudi emocionalno vezani na Slovenijo," še pristavi Fusha.