Hürriyet: Šef IEA predlaga gradnjo iraško-turškega plinovoda za obvoz Hormuza

Izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je predlagal gradnjo novega naftovoda, ki bi povezal iraška naftna polja Basra in turški sredozemski naftni terminal v Ceyhanu, da bi se ravnotežje preusmerilo stran od Hormuške ožine, poroča turški časopis Hürriyet.

''Verjamem, da bi bil naftovod Basra–Ceyhan lahko izjemno privlačen in zelo pomemben projekt tako za Irak kot za Turčijo, pa tudi za regionalno varnost oskrbe – zlasti z vidika Evrope,'' je Birol povedal v danes objavljenem intervjuju za Hürriyet. ''Verjamem tudi, da je mogoče premagati vprašanje financiranja. Zdaj je ravno pravi čas.''

Iran je v soboto ponovno uvedel omejitve ladijskega prometa v Hormuški ožini, manj kot 24 ur po tem, ko je Teheran razglasil plovno pot za odprto za komercialne ladje. Več tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom je na poti tja spremenilo smer, potem ko je Iran opozoril kapitane ladij, da je ključni kanal ponovno zaprt za pomorski promet.

Irak se za izvoz nafte iz zalivskega pristanišča Basra zanaša na hormuško ožino, kjer se nahajajo ene največjih svetovnih rezerv, približno 90 milijard sodov, in predstavlja približno 90 odstotkov izvoza nafte v državi, je za časopis povedal Birol.

''Vaza je bila enkrat razbita in jo je zelo težko popraviti,'' je dejal Birol, misleč na Hormuško ožino. Nov naftovod ''je nujen za Irak in priložnost za Turčijo. Je tudi velika priložnost za Evropo v smislu varnosti oskrbe. Mislim, da bi to morali obravnavati kot strateški projekt.''

Za tak projekt morata Turčija in Irak doseči politični dogovor, ''kar je po mojem mnenju dosegljivo,'' je dejal in dodal, da bi lahko zagotovili financiranje projekta tudi s podporo Evrope.

Turčija je že predlagala podaljšanje turško-iraškega naftovoda med Ceyhanom in naftnimi polji Kirkuk na severu proti jugu kot del prizadevanj za izgradnjo večmilijardne trgovske poti, ki bi se raztezala od pristanišča Faw v južni iraški provinci Basra do Turčije na severu. Ločeno so se Turčija, Sirija in Jordanija nedavno dogovorile o posodobitvi svojih železniških in avtocestnih omrežij s ciljem, da bi sčasoma ustvarile sosednji koridor med južno Evropo in Perzijskim zalivom.

Turčija se je pojavila kot bolj izvedljiva možnost, potem ko je vojna med Izraelom in Hamasom ustavila napredek pri gospodarskem koridorju Indija-Bližnji vzhod-Evropa (IMEC). Projektu za izgradnjo železniških povezav čez Arabski polotok podpirajo ZDA. Ker napadi Hutijcev motijo ​​ladijski promet v Rdečem morju in narašča regionalna nestabilnost, je IMEC na čakanju.