Bo Xi s čipi zaprl tovarne VW, BMW in Stellantis?

Potem ko so čipi in redki minerali postali občutljiva točka trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, je bilo samo vprašanje časa, kdaj in kako se bo EU znašala v navzkrižnem ognju. Da bo Evropa posrkana v vrtinec novodobne hladne vojne, je skoraj neizogibno – že zaradi njenega geopolitičnega in geoekonomskega položaja, saj nima ne varnostne ne gospodarske avtonomije. 

Tako se je številnim izzivom evropske avtomobilske industrije zdaj pridružila še grožnja pomanjkanja manj zmogljivih čipov, ki jih dobavlja nizozemsko podjetje Nexperia. Gre za glavnega dobavitelja čipov nekaterih evropskih avtomobilskih koncernov, ki jih vgrajujejo v številne avtomobilske komponente.

Podjetje je bilo do nedavnega v lasti kitajske družbe Wingtech, dokler ameriški predsednik Donald Trump ni pozval Nizozemske, naj zmanjša kitajski vpliv v podjetju (decopuling), sicer bo deležna ameriških sankcij. ZDA so zagrozile, da bodo Nexperio zaradi njene povezave z Wingtechom uvrstile na seznam podjetij, za katera veljajo trgovinske omejitve. Tako je doslej malo znano podjetje postalo žarišče trgovinske vojne, saj ogroža širšo dobavno verigo za avtomobilsko industrijo. Nizozemska vlada je prevzela nadzor nad podjetjem, na kar je Kitajska odgovorila z embargom na proizvedene čipe. 

Podjetje Nexperia, katerega čipi se v vozilih uporabljajo za vse – od nadzora krmilnega sistema do pogonskega sklopa, zračnih balzin in celo infozabavnega sistema –, upravlja obrate v Združenem kraljestvu in Nemčiji, proizvaja pa tudi na Kitajskem, poroča Bloomberg.

 

Kot med pandemijo

Odvisnost globalne avtomobilske industrije od dobav iz Kitajske je najbolj nazoren prikaz naraščajoče vloge azijske velikanke v dobavnih verigah, pa naj gre za čipe, baterije ali redke minerale, iz katerih so izdelane komponente. Peking je pred kratkim zaradi stopnjevanja ameriškega pritiska poostril nadzor nad redkimi minerali, ki so v času, ko evropski in svetovni avtomobilski koncerni ravno prehajajo s fosilnih goriv na elektriko, ključni zanje.

Potem ko je nizozemska vlada konec septembra objavila prevzem Nexperie, je kitajska vlada uvedla nadzor nad izvozom Nexperijinih tovarn in podizvajalcev. Posledice spora že čuti evropska avtomobilska industrija: nemški kolos Volkswagen je sporočil, da začasno ustavlja proizvodnjo modelov golf in tiguan, da bi preostalo zalogo čipov lahko uporabil za proizvodnjo Audijevih modelov, ki so dražji in se prodajajo z večjimi maržami. O težavah poročajo tudi BMW, Volvo in Stellantis, pred njimi svarijo tudi v Toyoti, Nissanu, Hondi, GM in Mitsubishiju.

Z vprašanjem, ali je podjetje med dobavitelji in ali bodo zaradi tega zamaknili začetek proizvodnje novega e-twinga, smo se obrnili tudi na novomeški Revoz. V odgovoru so zapisali, da zaenkrat "nimajo informacij o težavah z oskrbo z elektronskimi deli".

Foto: Uroš Božin Nexperijini čipi se v vozilih uporabljajo za vse – od nadzora krmilnega sistema do pogonskega sklopa, zračnih blazin in celo infozabavnega sistema.

Odzvalo se je tudi združenje evropskih proizvajalcev Acea, ki je v izjavi za javnost, objavljeni na svoji spletni strani, nizozemske in kitajske pogajalce pozvalo k hitri kompromisni rešitvi. "Brez teh čipov evropski dobavitelji avtomobilske industrije ne morejo izdelati delov in komponent, potrebnih za oskrbo proizvajalcev vozil, kar ogroža njihovo proizvodnjo," so zapisali v objavi.

"Nimamo veliko izbire. Z njimi se moramo strateško in pametno pogajati in tudi sami do neke mere odpreti naš trg za njihova vozila ter si tako zagotoviti dostop do mineralov, ki jih potrebujemo za njihovo izdelavo," je o sporu glede kritičnih mineralov dejal ustanovitelj in direktor evropsko‑kitajskega avtomobilskega združenja (ESAA) Blaž Štefe. "Če se z njimi ne bomo povezali premišljeno, da ne rečem prijateljsko, bomo ostali brez dostopa do teh surovin. To pa bo za domačo avtomobilsko industrijo katastrofalen razplet," opozarja.

V reševanje kriznih razmer se je ne nazadnje poskušala vključiti tudi vlada nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je na Kitajsko poslal svojega zunanjega ministra Johanna Wadephula. A ta je obisk predhodno odpovedal, saj s kitajske strani ni bilo zanimanja za srečanje. "Pogovarjamo se s podjetji, združenji, nizozemskimi in evropskimi partnerji ter lobiramo na Kitajskem v imenu nemških kupcev komponent Nexperia, ki so trenutno blokirane," je na tiskovni konferenci v Berlinu dejala tiskovna predstavnica ministrice za gospodarstvo Anne Lorenzat.

Nemško posredovanje v pogajanjih med Nizozemsko in Kitajsko za sprostitev napetosti in trgovine s čipi ter minerali pa najverjetneje ne bo obrodilo sadov, vsaj ne potem, ko je kancler Merz napovedal zaostritev politike do Pekinga.

Razmere so skorajda na las podobne tistim iz časa pandemije covida, ko so se čakalne dobe za naročene avtomobile – zlasti tiste iz nepremijskih razredov – raztegnile na več kot leto. Tudi tokrat vlada panika pri iskanju alternativnih virov dobave, čeprav so koncerni že v času covida napovedali okrepitev vzdržnosti in diferenciacije kritičnih dobavnih verig. Nekateri izmed njih so napovedali celo razvoj lastnih zmogljivosti, a večina proizvajalcev, ki v svoja vozila vgrajuje lastne čipe, je prav iz Kitajske.

"IM Motors ima tri različne lastnike podjetja iz treh različnih industrij. Eno je klasično avtomobilsko podjetje, koncern SAIC, drugi je Alibaba, ki je internetno tehnološko podjetje, potem pa je tu še lokalna šanghajska vlada, ki družbi zagotavlja primerne prostore, delovno silo, testne laboratorije in vse drugo," o kitajskem modelu integracije avtomobilskih podjetij s tehnološkimi pravi Štefe.

Kitajski monopol rezultat 10-letne strategije

Kritične razmere v avtoindustriji so posledica večletne strategije razvoja industrije čipov na Kitajskem, ki sledi ustaljeni praksi v industrijskih sektorjih električnih vozil, solarnih panelov in varnostnih kamer. Medtem ko so družbe iz ZDA, kot so Nvidia, AMD in Qualcomm, vlagale milijarde v razvoj naprednih čipov za pogon umetne inteligence, so kitajska tehnološka podjetja brez obotavljanja zapolnila praznino, ki so jo zahodne družbe pustile pri razvoju in proizvodnji manj zmogljivih, t. i. legacy čipov.   

Gre za čipe velikosti od 28 nm, zmogljivosti in tehnologijo za njihovo izdelavo pa so kitajska podjetja, kot sta Hua Hong in SMIC, pridobila zaradi sodelovanja s tajvanskimi družbami, s katerimi so pred več kot desetletjem sklenila sporazume o sodelovanju. Po navedbah agencije Reuters gre za obsežen, skoraj 60 milijard ameriških dolarjev vreden trg, ki ga v veliki meri obvladujejo kitajska podjetja. Ta so po ustaljenem modelu obvladovanja stroškov, poceni delovne sile ter energije, predvsem pa ob izdatni pomoči lokalnih in centralne vlade v Pekingu, v nekaj letih iz segmenta izrinile tajvansko konkurenco.

Kritične razmere v industriji niso od včeraj. Ne nazadnje je odhajajoča administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna že konec lanskega decembra uvedla preiskavo kitajskih državnih subvencij za kitajske čiparje, ki izdelujejo manj napredne čipe. Poleg tega Kitajska obvladuje okoli 80 odstotkov globalne dobavne verige z redkimi minerali, ki so nujni za njihovo izdelavo, uporabljajo pa se tudi za avtomobilske baterije in pogonske sklope.

Kitajska podjetja so v zadnjih letih dramatično povečala proizvodne zmogljivosti manj naprednih čipov. Po podatkih TrendForce je bil leta 2024 delež Kitajske v svetovni proizvodni zmogljivosti 34-odstoten. Do leta 2027 naj bi kitajski delež presegel tajvanskega, medtem ko naj bi se deleži Južne Koreje in ZDA še bolj zmanjšali. Svetovalno podjetje SEMI napoveduje, da bo od 97 novih proizvodnih obratov, ki so začeli obratovati od leta 2023, 57 na Kitajskem.

Peking je vzpostavljanje samozadostnosti v industriji čipov postavil za prioriteto razvojnega načrta 'Narejeno na Kitajskem 2025'. Po analizah poznavalcev, kot je Neil Thomas, strokovnjak za kitajsko politiko na Asia Society Policy Institutu, pa so krepitev zmogljivosti in nadaljnje naložbe v napredne industrije tudi eden izmed poudarkov pravkar zaključenega 4. plenuma centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, kjer je partijsko vodstvo določilo prioritete prihodnje petletke.

Chim Lee z Economist Inteligence Unita je glede tega v objavi na omrežju Linkedin zapisal, da je konklave poudaril pomen velikih znanstvenih in tehnoloških projektov. "Na področju znanosti in tehnologije obstaja približno 20 do 30 megaprojektov, od katerih imajo številni roke do leta 2030," je zapisal. Mnogo izmed njih ji je povezanih z industrijo čipov.

Novica je bila dopolnjena s pojasnilom Revoza.