E-pismo: Quo vadis*, bitcoin?

In je prišel dan tako imenovanega bitcoin halvinga, po slovensko razpolovitve bitcoina. Svet se še naprej vrti, kaj se je v resnici zgodilo?

Najbrž ima vsak posameznik svoj mehurček, v katerem se dobro počuti in uživa v družbi podobno mislečih. V mehurčku se mnenja potrjujejo in utrjujejo. Včasih rečemo, da je treba pogledati iz lastnega mehurčka, da bi videli širšo sliko.

Za bitcoinovsko skupnost (mehurček) je bil petek, 19. aprila, pomemben dan. Prišlo je do halvinga, po slovensko prepolovitve bitcoina. V resnici se bitcoin ni prepolovil, saj ne obstaja v fizični obliki, prepolovile so se nagrade, izplačane v bitcoinih za tiste, ki s svojimi računalniki (danes v glavnem velikimi računalniškimi centri) vzdržujejo omrežje bitcoin.

Kako je bitcoin povezan z inflacijo

Ni nepomembno, da je skrivnostni izumitelj bitcoina Satoshi Nakamoto program v svet poslal leta 2008, ob začetku velike finančne krize. V prvi blok je kot časovni žig zapisal naslov iz londonskega časopisa The Times, izdanega 3. januarja 2009: "Finančni minister na robu drugega reševanja bank (chancellor on brink of second bailout for banks)."

Centralne banke po svetu so finančno industrijo, ki se je v letu 2008 znašla na robu propada, rešile z velikimi količinami sveže 'natisnjenega' denarja. Po mnenju kritikov je to poleg radikalnega zniževanja obrestnih mer (ki so bile nekaj časa celo negativne) povzročilo visoko inflacijo, s katero se spopadamo zadnja leta.

Zagovorniki bitcoina menijo, da je prav nasprotovanje inflaciji eden glavnih motivov avtorja bitcoina – ustvariti denar, ki ga ne bo mogoče poljubno tiskati in mu s tem zmanjševati vrednosti. In s katerim bo mogoče svobodno trgovati brez nadzora in cenzure.

Tudi obseg bitcoinov v 'obtoku' raste, vendar ta inflacija že od začetka programsko določena in omejena na največ 21 milijonov bitcoinov. Vsake štiri leta se obseg novo nastalih bitcoinov zmanjša za pol, kot smo pojasnili v včerajšnjem članku. Temu poznavalci rečejo halving oziroma razpolovitev, ki je bistvena za postopno omejitev izdajanja novih bitcoinov. Drugače od inflacije običajnih (fiat) valut, ki je vse večja.

Jamie Dimon ne želi imeti nič z bitcoinom

Zmanjševanje ustvarjanja novih bitcoinov je obraten proces kot pri fiat valutah, kot sta evro ali ameriški dolar, kjer se količina enot denarja v obtoku povečuje v neskončnost, je povedal Marko Tarman, vodja rudarjenja v podjetju Nicehash.

Zagovorniki bitcoina menijo, da je ta digitalna redkost, navzgor omejena količina bitcoinov, tista lastnost (poleg decentralizacije njegovega delovanja na podlagi nespremenljivih pravil), ki daje bitcoinu vrednost.

Morda se sliši kot velik oblak dima, računalniški čiračara. Marsikdo iz finančne panoge se strinja. Mogočni šef JP Morgana Chasa Jamie Dimon je januarja v Davosu bitcoin označil za "pet-rock", nekoristni kamen, ki ne počne nič in s katerim ne želi imeti opravka, saj gre za prevaro.

Pred kratkim preminuli legendarni vlagatelj Charlie Munger je bitcoin leta 2013, ko je bil vreden 150 dolarjev, označil za strup za podgane. Čez pet let, ko je bil vreden devet tisoč dolarjev, je dodal, da gre zgolj za "bolj drag strup za podgane".

Danes ta "strup" trg ceni na okoli 63 tisoč dolarjev za "kamen". In če je verjeti zagovornikom bitcoina, bo cena z vsako razpolovitvijo le še naraščala. Lep konec tedna želim.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar