Potresna ogroženost bo del razmisleka o gradnji nove nuklearke

Pri sprejemanju odločitve o gradnji nove nuklearne elektrarne v Krškem bo potresna ogroženost eden pomembnih dejavnikov, menijo strokovnjaki.

Podrobne študije potresne ogroženosti območja načrtovane postavitve nove jedrske elektrarne pri Krškem se že opravljajo, je povedal Matjaž Dolšek, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Natančne analize bodo potrebne tudi zaradi mednarodne skupnosti, je povedal Dolšek. Kot je znano, naj bi o gradnji nove nuklearke še letos državljani odločali na referendumu.

Urban Červek

 

Gradnja na potresno ogroženem območju je v vsakem primeru mogoča ob uporabi ustrezne tehnologije, je povedal Dolšek. Z njim se je strinjala Barbara Šket Motnikar, seizmologinja Agencije RS za okolje. Potresno popolnoma varnega območja v Sloveniji sicer ni, so zgolj različno velike verjetnosti za nastanek potresa, je povedala seizmologinja na včerajšnjem posvetu Zavarovalnice Triglav.

Območje največje potresne nevarnosti v Sloveniji leži na liniji od severozahoda (Posočje, Idrija) čez Ljubljano do juga države v okolici Brežic. "Največje pospeške lahko pričakujemo na meji z Italijo zaradi velike potresne aktivnosti v deželi Furlaniji," je povedala Barbara Šket Motnikar. Ljubljana je zelo ogrožena zaradi velikega števila prebivalstva in goste pozidave, zaradi česar bi ob močnem potresu nastala zelo velika škoda.

Boljša gradnja, nižja zavarovalna premija

V Sloveniji je zavedanje o potresni ogroženosti dokaj nizko, je povedal Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav. To kažejo podatki, da je potresno zavarovana približno tretjina stanovanjskih objektov in četrtina poslovnih.

Za zavarovalnice je prelomno leto 1964, ko se je v Skopju v Makedoniji v nekdanji skupni državi zgodil hud potres. Po tem so v Jugoslaviji sprejeli prve standarde potresno odporne gradnje, kar pomeni, da so stavbe, zgrajene po tem letu, vsaj v osnovi zgrajene po teh standardih, je povedal Jakopič. Zavarovalnice to upoštevajo pri izračunu premije ‒ ta je pri bolje zgrajenih stavbah bistveno nižja.

Zavarovalnice pri izračunu premije tudi sledijo karti potresne ogroženosti, ki so jo izdelali seizmologi agencije za okolje in kaže verjetnost potresa. "Bistveno je, kakšna je naseljenost na območju, kjer pride do potresa, saj to določi višino škode," je povedal Jakopič.

Zavarovanje za potres se vedno dodaja na zavarovalno polico kot dodatna nevarnost, je pojasnil Jakopič. Ob tem je poudaril še pomembnost zavarovanja škode, ki jo potres povzroči na opremi pri podjetjih, saj je ta lahko vredna veliko več kot stavba. To se da razmeroma lahko nadomestiti, opremo pa težje, sploh pri tehnološko zelo zahtevnih procesih.

Dogodki, kot je bil katastrofalen potres v Petrini na Hrvaškem leta 2020, začasno dvignejo zavedanje o nevarnosti potresa, vendar je spomin ljudi dokaj kratek – sodeč po začasnem porastu zavarovanj, je ta od tri do dvanajst mesecev, pravi Jakopič. "Človeški spomin je obratno sorazmeren s časovno oddaljenostjo dogodka," je povedal direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar