Gradnja na poplavnih območjih: 'Najprej bi se morale pritisku upreti občine'

Kmalu po prvem šoku ob katastrofalnih poplavah in plazovih se je začelo kazanje s prstom na morebitne krivce za pozidavo na območjih, ki jih ogrožajo poplave.

Vsaj od leta 2015, ko je ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Agencijo RS za okolje vzpostavilo spletni portal eVode oziroma Atlas voda, je le z nekaj kliki dostopna tudi karta poplavne ogroženosti ozemlja Slovenije (Opozorilna karta poplav). Ta je razdeljena na območje pogostih poplav, območje redkih poplav in območje zelo redkih (katastrofalnih) poplav. Pogled na karto pokaže, da številna naselja ležijo na območju katastrofalnih poplav, pogoste pa so tudi stavbe, ki ležijo na območju pogostih poplav.

Atlas voda

Na območju pogostih poplav se poplave v povprečju pojavljajo na 2 do 5 let, na območju redkih poplav na 10 do 20 let in na območju zelo redkih poplav na 50 let in več.

Obsežne zazidane površine na ogroženih območjih

Pogled na karto na območjih ob reki Savinji, ki so jih nedavne poplave močno prizadele, pokaže, da obsežne zazidane površine ležijo znotraj območij zelo redkih poplav, posamezne stavbe pa tudi znotraj najbolj ogroženega območja pogostih poplav, ki jih statistično voda zalije najmanj vsakih pet let. Podobno je tudi na nekaterih drugih območjih, na primer na Dravskem polju.

Čeprav morajo občinske prostorske načrte potrditi tudi državne inštitucije – ministrstvo za kmetijstvo spremembo kmetijskih zemljišč v zazidalna – bi morale biti občine prve, ki se uprejo pritiskom za gradnjo na poplavno ogroženih območjih, pravi nekdanji župan Miklavža na Dravskem polju in nekdanji predsednik Skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar.

Leo Kremžar, nekdanji župan Miklavža na Dravskem polju Foto: STA

"Občine morajo biti prvi filter, pritiski gor ali dol," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal dolgoletni župan Kremžar. "Čeprav občine nimajo absolutne pravice spreminjati prostorskih načrtov, bi moralo biti že na tem nivoju jasno, kaj je možno in kaj ni. Ne glede na to, kaj si ljudje želijo. Pri nas v Miklavžu kljub pritiskom nismo dovolili takšnih sprememb namembnosti." Na ravni države pa bi morala zakonodaja biti zelo jasna, kje gradnja ni dovoljena, pravi sogovornik.

Tudi občine so tiste, ki so skozi spremembe namembnosti zemljišč iskale finančne koristi, saj so načrtno kupovale kmetijska zemljišča in jim nato spremenile namembnost v zazidljiva, s čimer so jim bistveno dvignila vrednost in jih nato prodala, pravi nekdanji predsednik Skupnosti občin Slovenije. "Mi v vseh 20 letih, ko sem bil župan, kot občina nismo kupili ene parcele kmetijskega zemljišča in ga nato s postopkom spremenili v stavbno zemljišče. Čeprav so ideje vedno bile."

Atlas voda

Tudi po velikih poplavah v preteklosti se gradnja na poplavno ogroženih območjih ni upočasnila, je pred kratkim v pogovoru za Bloomberg Adria povedal geograf Igor Žiberna. Med občinami, v katerih je največ poplavno ogroženih površin, so po pričakovanjih tiste na dravskem polju (Duplek, Starše), ob Savi (Brežice) in ob Ljubljanici (Brezovica, Vrhnika).

Za upravljanje voda je v Sloveniji odgovorna Direkcija za vode. "Opravljamo strokovne, upravne in razvojne naloge na področju upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode na državni ravni. Cilj je vzpostavitev sistema upravljanja voda, ki omogoča njihovo celostno upravljanje: izkoristiti vodno zmogljivost Slovenije kot razvojno priložnost, upoštevati vodno zmogljivost pri prostorskem načrtovanju ter zmanjševati ogroženost življenj, zdravja in premoženja prebivalcev," piše na spletni strani direkcije, ki jo vodi Neža Kodre. Zaradi zasedenosti njihovih sodelavcev pri sanaciji poplav njihovih odgovorov glede gradnje na poplavno ogroženih območjih še nismo dobili.

Postopno širjenje že pozidanih območij v poplavno ogrožen prostor

Lažja gradnja na poplavno ogroženih območjih je posledica sprememba zakonodaje izpred 15 let, ko je ministrstvo za okolje in prostor v času prve vlade Janeza Janše vodil Janez Podobnik (SLS), piše portal Necenzurirano. Takrat je vlada sprejela uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, ki je močno olajšala gradnjo objektov, od šol do gospodarskih in športnih objektov, na poplavnih območjih. Naslednje vlade pa tega predpisa niso odpravile.

Po pojasnilih Lea Kremžarja gre pri gradnji na poplavnih območjih za postopno širjenje že pozidanih območij v poplavno ogrožen prostor. "Običajno gre za robne parcele, po principu še malo, še malo … Preprosto bi morala biti postavljena jasna meja!"

Poročilo je že leta 2021 opozarjalo na nevarnost poplav

Iz poročila o prostorskem razvoju Slovenije iz leta 2021 je videti, da se je v petih letih od 2015 do 2020 površina stavbnih zemljišč povečala za 4.173 hektarjev, površina kmetijskih zemljišč pa se je zmanjšala za 27.341 hektarov, v glavnem sicer na račun povečanja gozdnih površin.

Omenjeno poročilo je opozarjalo na negativne vplive širjenja pozidanih območij na poplavno ogrožene površine. "Urbanizirana in suburbanizirana poselitvena območja segajo na razlivne površine pomembnejših vodotokov, predvsem na območju Ljubljane, širšega celjskega in mariborskega območja, ajdovskega območja, Posočja in Posavja … Slovenija je v skupini petih evropskih držav, ki se bodo v bližnji prihodnosti soočile z najbolj dramatičnim povečanjem pogostnosti poplav s povratno dobo več kot 100 let," piše v poročilu, objavljenem dve leti pred katastrofalnimi poplavami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar