.webp){kind=icon}
"Nismo dali v predal ideje o ustreznejši obdavčiti ‒ ne bom rekel nepremičnin, ampak premoženja. O tej stvari intenzivno debatiramo,'' je prejšnjiteden v oddaji Tarča na RTV povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Glede rešitev in ciljev, ki jih želijo zasledovati, pa želijo na ministrstvu širšo razpravo, zato bodo v kratkem za to ustanovili strateški svet za davke.
"K sodelovanju v njem smo oziroma še bomo povabili strokovnjake z davčnega področja, pa tudi posamezne predstavnike socialnih partnerjev," pravijo na finančnem ministrstvu. Namen sveta, ki bo deloval kot strokovno posvetovalno telo ministrstva, bo po njihovih besedah pregledati obstoječe stanje in pomoč pri oblikovanju predlogov možnih sprememb.
"Vsekakor delovanje strateškega sveta ne bo nadomestilo nadaljnjega usklajevanja rešitev v okviru socialnega dialoga," dodajajo. Glede na začetno fazo oblikovanja strateškega sveta o konkretnih rešitvah in časovnici še ne morejo govoriti. "V naslednjih tednih in mesecih, verjamem, bo tu precejšen napredek,'' je v oddaji še zagotovil minister Boštjančič.
Preberi še
Pregled: Zakonodajne novosti in davčne obremenitve v letu 2024
Dokončno se je poslovilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki se je preoblikovalo v obvezen prispevek.
01.01.2024
Najdražja stanovanja, ki so bila prodana leta 2023
Katera stanovanja so dosegla najvišje cene? Pripravili smo seznam.
05.01.2024
To so nepremičnine, ki jih boste dražili po praznikih
Pregledali smo, kaj bo naprodaj v stečajnih in izvršilnih postopkih.
03.01.2024
Poslovne nepremičnine še dražje, lokali na letni ravni za 16 odstotkov
Tako kot pri stanovanjih se je bistveno zmanjšal tudi promet s poslovnimi nepremičninami, kjer so cene močno zrasle.
29.12.2023
Spomnimo: konec novembra je minister Boštjančič v intervjuju za Bloomberg Adria na vprašanje, ali se bodo davki na kapitalske dobičke ponovno povišali, odgovoril z odločnim, kratkim in jedrnatim: "Ne."
Država je sicer v prvih desetih mesecih leta 2023 pobrala za skoraj 236 milijonov evrov davka na nepremičnine.
Že zdaj dve dajatvi na stanovanjske nepremičnine
V Sloveniji že danes poznamo dve dajatvi, ki se plačujeta na stanovanjske nepremičnine, in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek od premoženja na posest stavb.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Načeloma ga plačujejo vsi lastniki/uporabniki stanovanjskih nepremičnin (zakon dopušča le redke izjeme). "Ta po svoji vsebini in namenu odseva vsebino in namen davka na nepremičnine," menijo na finančnem ministrstvu.
Davek od premoženja. "Glede tega bi lahko rekli, da dodatno obremenjuje nepremičnine, ki ne pomenijo reševanja stanovanjskega problema posameznika. Plačuje se od garaž, stanovanj, večjih od 160 kvadratnih metrov, ter stanovanj, v katerih ne bivajo lastnik ali njegovi ožji družinski člani," pojasnjujejo. Veljati je začel z letom 2014.
Prav tako se davek od premoženja na posest stavb ne plačuje: od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik, in od stavb, ki jih iz objektivnih razlogov ni mogoče uporabljati.
Ob tem zakon tudi določa, da so davka od premoženja na posest stavb začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in to za dobo 10 let.
V povezavi z obdavčitvijo premoženja v Sloveniji so obdavčena (progresivno, v odvisnosti od njihove dolžine) še vodna plovila rezidentov Slovenije.
Ivan Simič: 'Obdavčitev mora biti pravična'
"Novi davek na premoženje, ki ga želijo uvesti, bo v bistvu pomenil odpravo dveh davkov in prinesel mogoče še malo dodatka," meni davčni strokovnjak in nekdanji prvi mož finančne uprave (Furs) Ivan Simič. Kot pravi, se govori, da bi progresivno obdavčili tiste, ki imajo več nepremičnin.
STA
"Pri davku na premoženje se mora gledati vse premoženje. Ne more biti predmet obdavčitve le nepremično premoženje, temveč tudi preostalo premoženje, ki je v denarju," meni Simič. Pri tem ima v mislih vrednostne papirje, virtualne valute in druge oblike.
"Ne vem, zakaj bi nekdo plačeval davek na premoženje, ker ima tri stanovanja v skupni vrednosti milijon evrov, nekdo, ki ima v banki, v vrednostnih papirjih ali virtualni valuti več milijonov, pa ne bi. To ne bo pravično," je jasen Ivan Simič.
Glede morebitne uvedbe novih dajatev je kritičen tudi Dušan Mramor, ekonomist in nekdanji finančni minister: "Ne podpiram davka na premoženja oziroma kakršne koli dodatne davčne obremenitve. Treba bi bilo ubirati ravno nasprotno smer davčne politike, kot se trenutno nakazuje," meni Mramor.
STA
Prepričan je, da je davčno preobremenjeno že samo delo, to še bolj velja za tiste z nižjimi dohodki. "Treba je postaviti mejo, do tu gremo, sicer bodo ljudje izgubili motivacijo oziroma ne bo stimulacije za delo ali pa se bodo odselili v tujino. V obeh primerih bo to slabo za bruto domači proizvod," opozarja Mramor.
OECD svari: 'Previdno pri uvajanju davčnih reform'
Tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opažajo, da so nepremičninski davki za vlade vedno pomembnejši zaradi pritiskov glede povečanja prihodkov javnih blagajn, slabega tržnega delovanja in boja proti neenakosti. "Številne države razmišljajo o načinih za povečanje davčnih prihodkov, hkrati pa podpirajo okrevanje gospodarstva," ugotavljajo, pri čemer opozarjajo na vse slabšo dostopnost stanovanj.
Ravno zato OECD poudarja, da je treba previdno časovno načrtovati reforme stanovanjskega davka in prilagajanje širšemu gospodarskemu okolju. "Pri razmišljanju o davčnih reformah glede nepremičnin je treba upoštevati razvoj makroekonomskega okolja, zlasti spremembe obrestnih mer in njihov potencialni vpliv na stanovanjske trge in gospodinjstva," so zapisali v poročilu OECD.
