Na mesto glavne direktorice za vsebino je bila imenovana Jelisaveta Lazarevič, ki je v Bloomberg Adria že od ustanovitve vključena v celoten potek produkcije in predstavitve vsebin kot urednica in programska urednica konferenc Bloomberg Adria. V novi vlogi bo vodila ekipo odgovornih urednikov vseh platform in bo odgovorna za vzpostavitev strategije ustvarjanja vsebin in njihovo distribucijo prek vseh platform Bloomberg Adria: to so televizija, spletni portali, dogodki, družbena omrežja in revija Bloomberg BusinessWeek Adria.
- Kaj bo vaša prva naloga na novem delovnem mestu?
Medijska industrija popolnoma spreminja podobo – meje med različnimi vrstami medijev izginjajo, pričakovanja uporabnikov se povečujejo z razvojem tehnologij in vsebin, ki so vseprisotne, konsistentne na različnih platformah in personalizirane. V takšnem okolju medijska industrija, tako kot vsaka druga, nima izbire – spremeniti se mora in prilagoditi. V tem smislu je moja prva naloga, da skupaj z ekipo še naprej razvijam strategijo naše platforme, ki bo uporabnikom v vsakem trenutku zagotavljala potrebno vsebino in jim bo, kjer koli že bodo, v oporo pri poslovnih odločitvah. Bloomberg Adria je že od ustanovitve multimedijska platforma, prisotna na petih trgih in stičišče poslovne skupnosti za dostop do relevantnih in poglobljenih informacij ter analiz s področja ekonomije in gospodarstva. Moja naloga je, da bomo pri tem še naprej vodilni, pa tudi tisti, ki na trg prinašajo presežke, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost za naše sedanje in bodoče uporabnike.
- Bloomberg Adria kot edinstvena regionalna platforma s prisotnostjo na spletni strani, kabelski televiziji, tiskanem mesečniku Bloomberg Businessweek Adria, družbenih omrežjih in konferencah je postala prepoznavna po relevantnih medijskih vsebinah in najpogosteje prvi vir informacij za podjetja skupnosti v petih državah regije. Kaj lahko pričakujemo na področju časopisov v prihodnjem obdobju?
Bolj kot kdaj koli prej živimo v svetu, v katerem so ljudje v središču pozornosti. Na področju zaposlovanja je to vidno skozi boj za talente, ki dobiva zagon od leta 1997, ko je Google registriral svojo domeno in ko je bil prvič uveden izraz vojna za talente. Od takrat so podjetja uporabljala različne strategije za zaposlovanje in zadrževanje talentov, saj so znanje in spretnosti ena ključnih determinant, ki vplivajo na ustvarjanje konkurenčne prednosti. Podoben boj imamo, ko gre za pridobivanje pozornosti uporabnikov, strank oziroma kupcev in ohranjanje zvestobe določeni blagovni znamki. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko povprečen človek danes obdela kar 74 gigabajtov informacij na dan – kar je enako, kot bi si ogledal približno 16 filmov. Postavlja se vprašanje, kako lahko v morju informacij, ki so na voljo, ustvarite vrednost, ki pritegne pozornost vaših končnih uporabnikov?
Bloomberg Adria
Podjetja, ki so sposobna uporabiti podatke za resnično popolno razumevanje svojega končnega uporabnika in nato personalizirati in prilagoditi vsebino ter način, kako to vsebino dostavijo, so tista, ki bodo naredila razliko. V tem kontekstu bomo v prihodnjem obdobju še intenzivneje uporabljali podatke, da bi vsebino na vseh naših platformah prilagodili točno tistemu, kar je za našega končnega uporabnika pomembno, kadar koli in kjer koli. Omenila bi še, da je jedro, po katerem se Bloomberg Adrija razlikuje od drugih medijskih platform, naša analitična ekipa. Ta bo še naprej prinašala napovedi, povezane z gibanjem gospodarstva, ki podpirajo poslovno skupnost pri ustvarjanju pričakovanj in načrtovanju naslednjega koraka v poslovnem razvoju.
- Kako pomembna je po vašem mnenju pravočasna in smiselna medijska prisotnost za vodilne ljudi korporacij, menedžerje, poslovneže, podjetnike in vse tiste, ki jih ta medijska platforma primarno nagovarja?
To je izredno pomembno, saj se od podjetij danes ne pričakuje le uspešnost pri ustvarjanju dobička, temveč tudi resnično nastopanje in zavezanost lokalnemu reševanju globalnih izzivov – to od njih pričakujejo vsi njihovi deležniki. Raziskave kažejo, da so tako zaposleni kot potrošniki bolj zvesti blagovnim znamkam, ki so transparentne, pomembno pa je pravočasno in smiselno komuniciranje z vsemi deležniki.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja do začetka drugega tisočletja je bil zasebni sektor glavno gonilo ustvarjanja bogastva in inovacij – to lahko vidimo v uspešnih primerih, ki so nastali v Silicijevi dolini. Ustvarjena vrednost v tem modelu je bila predvsem za delničarje merilo uspeha. Danes se dogaja sprememba – premik od ustvarjanja vrednosti za delničarje k ustvarjanju vrednosti za vse deležnike. Poleg tega so nove generacije – ki že vstopajo na trg kot delovna sila in kot potrošniki – digitalno pismene in zelo ozaveščene glede trajnosti in pričakujejo, da se bodo podjetja zavezala za reševanje nekaterih največjih izzivov, te generacije iščejo resnico in pričakujejo, da bodo informacije o tem, kar jih zanima, prejeli takoj, v realnem času.
Tisti, na katere se obračamo, ne pričakujejo le, da bodo prejeli informacije, ki so prave zanje, ampak informacije, ki so prave zanje, prav zdaj. Pri tem se od bodočih in sedanjih voditeljev pričakuje ustvarjanje kulture, ki vključuje pravočasno in odprto notranjo in zunanjo komunikacijo, ki ima nadalje pozitivne učinke na ustvarjanje zaupanja.
- Vaše izkušnje so obratno sorazmerne z vašo starostjo. Zasedali ste že pomembne položaje tako v Bloomberg Adria kot na FEFA kot docentka in prodekanja za pedagoško delo, sodelovali ste tudi pri zagonu startupov. Kako kot pri številnih akademskih in drugih projektih ocenjujete stanje celotnega poslovnega ekosistema, predvsem v Srbiji, pa tudi v regiji?
Poslovni ekosistem v regiji Adria bi opisala kot dinamičen in raznolik, z velikim potencialom za nadaljnji razvoj. Kot pomemben del tega potenciala vidim predvsem mala in srednje velika podjetja, ki so hrbtenica našega gospodarstva, so odgovorna za ustvarjanje delovnih mest, dodane vrednosti in so gonilo inovacij. Naša regija je polna skritih prvakov, podjetij, ki so vodilna v določeni tržni niši na evropski ali svetovni ravni. Podjetje, ki inovira predvsem s postopnimi izboljšavami svojih izdelkov in storitev (inkrementalne inovacije) in ki podpira intimen ter dolgoročen odnos s svojimi strankami, vlaga v raziskave in razvoj, je del globalnih vrednostnih verig ter sodeluj z akademskimi institucijami. Znanost vidim tudi kot pomembno determinanto nadaljnjega razvoja našega regionalnega ekosistema, predvsem s tesnejšim sodelovanjem z gospodarstvom in pomembnim napredkom na področju od laboratorija do trga, torej komercializacijo znanstvenih spoznanj in raziskav.
Bloomberg Adria
Poleg podjetij, ki delujejo v tradicionalnem sektorju gospodarstva, so pomemben del potenciala, ki ga omenjam, absolutno tudi podjetja iz panoge IKT. To so igralci na trgu, ki jim je uspelo z lokalnimi talenti ustvariti globalne uspehe, države iz naše regije postaviti na svetovni zemljevid in pritegniti pozornost globalnih igralcev in vlagateljev. Na krilih uspeha Infobipa in Nordeusa so se na primer razvili celotni ekosistemi, ki so dajali in dajejo možnost drugim podjetjem, da dosegajo rezultate, priznane v svetu. Priložnost, predvsem za Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo in Srbijo, je v privabljanju neposrednih tujih naložb, pa tudi v pomembnejšem vključevanju lokalnih akterjev v vrednostne verige tujih podjetij.
- Celotna regionalna produkcija medijske hiše Bloomberg Adria je prek terminala Bloomberg zdaj na voljo vsem uporabnikom po svetu. Koliko je to pomembno za samo hišo in koliko za izhod v svet vseh regionalnih akterjev, v Bloomberg Adria?
V dinamičnem globalnem okolju, ki se nenehno in hitro spreminja, je pomembno tudi, da ima regionalni ekosistem jasnejšo definicijo ekonomske vrednosti, kristalizacijo in jasnejšo predstavitev, kaj nas dela edinstvene, kaj je naša konkurenčna prednost. Na naši platformi smo pisali o oblikovalki makedonskega rodu, katere kreacije nosi Taylor Swift; o bosansko-hercegovskem podjetju Deribus, ki je specializirano za proizvodnjo jaht in vstopa na trg Savdske Arabije; o CircuitMessu iz Hrvaške, ki je podpisal pogodbo o sodelovanju z Walmartom; o kontroverznem podjetju LPO, ki po Airbusu začenja proizvajati za Boeing; o tem, kako so slovenske smuči postale pravi hit na Kitajskem.
Takšne zgodbe lahko pripomorejo k prepoznavnosti in pozicioniranju naše regije na zemljevidu svetovnega poslovno-investicijskega ekosistema, vse te zgodbe pa so zdaj na voljo 350 tisoč uporabnikom Bloombergovega Terminala. Prek terminala postanejo zgodbe iz naše regije dostopne in vidne močni mreži najvplivnejših odločevalcev, vključno s finančnimi, poslovnimi in strokovnjaki, ki delajo za države po vsem svetu – ne glede na to, ali ustvarjate ideje, jih razvijate ali pa iščete trgovinske partnerje in partnerje za nadaljnjo rast in razvoj, takšna prepoznavnost pomeni prednost.
.webp){kind=icon}
