Mojmir Mrak: Interventni zakon je bolj razdelitveni kot razvojni

Mesec dni pred referendumom, na katerem bodo državljani odločali o interventnem zakonu, je ministrstvo za finance predstavilo še svoje izračune učinkov, ki jih bi lahko imeli ukrepi, če bo zakon obveljal. Medtem ko se kampanja z vključevanjem petih reprezentativnih delodajalskih organizacij in številnih podjetnikov stopnjuje in izpodbija svarila, da bi lahko zakon v takšni obliki zavrtal veliko luknjo v javne finance, eden najbolj vidnih ekonomistov v državi Mojmir Mrak opozarja, da ima resne težave z nekaterimi ocenami finančnega ministrstva. Celoten intervjuju o javnofinančni sliki Slovenije in Evrope bomo objavili jutri na spletni strani in televiziji. V njem Mrak tudi okrca gospodarstvenike: "Preseneča me, da se je gospodarstvo tako nekritično postavilo na to stališče."

Minister pravi, da so statični učinki zakona za leto 2027 okoli 850 milijonov evrov, dinamični pa 650 milijonov evrov. Menim, da je odstotek med dinamičnim in statičnim učinkom korekten, znaša približno 25 odstotkov, tudi Fiskalni svet ima podobno razmerje. Vprašanje pa je, katera je prava številka statičnih učinkov  - 850 milijonov evrov, kot pravi ministrstvo, ali 1,2 milijarde evrov, kot ocenjuje Fiskalni svet.   Minister je tudi rekel, da se bo z zakonom javno-finančni deficit povečal na 3,3 odstotka BDP v letu 2027. To pomeni, da minister upošteva oceno, da je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2027 brez učinka zakona 2,5 odstotka BDP. Če namreč na 2,5 odstotka dodamo 0,8 odstotka, kakršni bodo po njegovi oceni učinki zakona, pridemo na 3,3 odstotka. S številko 2,5 odstotka imam pa resne težave zato, saj mednarodne ustanove, kot sta Mednarodni denarni sklad, evropska komisija – ta bo kmalu objavila nove izračune -, pa tudi domače ustanove, kot sta Fiskalni svet in Banka Slovenije, ocenjujejo primanjkljaj pri okoli treh odstotkih. Če temu dodamo 0,8 odstotka, kolikor naj bi primanjkljaja ustvaril interventni zakon, pridemo zelo blizu štirim odstotkom. Če bo vlada želela držati primanjkljaj pod tremi odstotki, ga bo morala zmanjšati z blizu štirih odstotkov na manj kot tri, kar je čez palec 700 milijonov evrov. To je enkrat več, kot napoveduje minister.  Pri dinamični oceni je treba upoštevati tudi, da gre za potencialne prihodke, ki se ne nujno realizirajo.  To drži, ampak o tem namenoma nisem govoril, ker imamo potem hitro razpravo, katere projekcije so bolj točne. Zato sem se naslonil na to, da tako Fiskalni svet kot ministrstvo za finance ocenjujeta, da bo povečana gospodarska rast pokrila približno 25 odstotkov izpada. To je za razpravo dovolj dobro.