Preizkusili smo bitcoin strategijo – ali nosi več dobička?

"500-dnevna trgovalna strategija je preprosta strategija za trgovanje z bitcoinom, ki se je do zdaj izkazala za zelo uspešno," ugotavlja analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić. In dodaja, da preteklost seveda ne jamči prihodnjih donosov.

Vendar je do zdaj pri uporabi te strategije vsakič po signalu za prodajo prišlo do padcev, po vsakem signalu za nakup pa je prišlo do rasti cene bitcoina, kot navaja Vujanić.

Kaj predvideva 500-dnevna strategija? Preprosto 'pravilo' pravi, da je treba bitcoine kupiti 500 dni pred tako imenovanim halvingom oziroma razpolovitvijo in jih prodati 500 dni po razpolovitvi.

Razpolovitev bitcoina se zgodi vsake štiri leta, ko se nagrada za ustvarjen nov blok v verigi bitcoinov prepolovi.

Do zdaj so bili v zgodovini delovanja bitcoina štirje halvingi oziroma razpolovitve; 28. novembra 2012, 9. julija 2016, 11. maja 2020 in 20. aprila 2024.

 

 

Ob teh datumih so se nagrade za 'prirudarjen' blok na verigi blokov (blockchain) znižale s 50 na 25 bitcoinov (prvi halving), s 25 na 12,5 bitcoina (drugi halving), z 12,5 na 6,25 bitcoina (tretji halving) in s 6,25 na 3,125 (zadnji, četrti halving. Naslednji halving bo leta 2028, ko se bo nagrada znova prepolovila, na 1,5625 bitcoina.

Zaradi strme rasti cene bitcoina se je očitno zelo dobro obnesla strategija 'kupi in drži', v bitcoin žargonu pogosto poimenovana HODL (angleško Hold on for a dear life – drži jih za golo preživetje), ki preprosto pomeni, da je treba bitcoin kupiti in ga ne prodati, saj cena ves čas raste.

 

 

Zaradi velikega nihanja cene, ki sledi štiriletnim ciklom prepolovitve nagrade za rudarje bitcoinov, pa nekateri predlagajo uporabo strategije, ki izkoristi to ciklično nihanje.

Po omenjeni strategiji 500 dni bi morali bitcoin prodati pred desetimi dnevi, saj se je obdobje 500 dni po zadnjem halvingu izteklo 2. septembra letos. Na ta dan je cena bitcoina znašala 109 tisoč dolarjev. Tisti, ki bi bitcoine kupil v skladu s strategijo 500 dni pred halvingom, 6. decembra 2022, bi ustvaril 541-odstotni donos. Bitcoine bi namreč kupil po ceni 17 tisoč dolarjev.

 

BBA

Donos v ciklu okoli halvinga leta 2020 bi znašal nekoliko manj, 496 odstotkov.

Izračunali smo, kakšen bi bil donos, če bi posameznik sledil strategiji več ciklov in bi bitcoine prodajal in kupoval. V treh ciklih (prvega smo izpustili zaradi izredno velikih nihanj in nizke cene bitcoina) bi z vložkom 1.000 dolarjev 12. februarja 2015 (500 dni pred drugim halvingom) kupil bitcoin po ceni 240 dolarjev in bi jih dobil 4,17.

Če bi svoje bitcoine prodal 1.000 dni pozneje (500 dni po halvingu), bi jih prodal 21. novembra 2017 za 8.000 dolarjev za bitcoin in bi zanje dobil 33.360 dolarjev. Če bi ta denar hranil tisoč dni in bi z njim kupil bitcoine 28. decembra 2019, bi jih dobil po 7.200 dolarjev za bitcoin in bi jih imel 4,63.

 

Analitik: Doslej zanesljivi indikator je smiselno upoštevati Zgodovinsko gledano, se približujemo obdobju, ki je običajno pomenilo vrh cikla za kriptovalute, kot meni analitik Ilirike Domen Kregar. "Trenutno je največ govora o tem, da bi se vrh lahko zgodil v zadnjem četrtletju leta, kar je tudi obdobje, ko so se v preteklosti praviloma zaključili bikovski trendi. Takšne analize je seveda treba jemati z določeno mero previdnosti, hkrati pa sezonskost ostaja pomemben dejavnik pri razumevanju gibanja cen," je odgovoril Kregar. "Razmere se nenehno spreminjajo, saj se spreminja svet, v katerem živimo, a indikator, ki je bil doslej zanesljiv pri napovedovanju ciklov, je smiselno upoštevati, dokler se ne pokaže drugače," meni Kregar. Z razvojem bitcoina, uvedbo ETF in širšim sprejemanjem kriptovalut se bodo cikli verjetno spreminjali, vendar za zdaj tega še ne vidimo, meni analitik, "Do takrat se zdi smiselno ostati pozoren tudi na do zdaj uveljavljen štiriletni cikel," opozarja Kregar.

 

V skladu z načrtom bi jih prodal 500 dni po halvingu maja leta 2020, torej 23. septembra 2021, ko je bitcoin stal 43 tisoč dolarjev. Imel bi 199 tisoč dolarjev. Ta denar bi nato znova hranil 1.000 dni in 6. decembra 2022 (500 dni pred halvingom leta 2024) kupil bitcoine. Njihova cena je takrat znašala 17 tisoč dolarjev, kar pomeni, da bi jih dobil 11,7. Te bi v skladu s strategijo prodal 2. septembra letos, ko je cena bitcoina znašala 109 tisoč dolarjev. Za prodane bitcoine bi iztržil 1,275 milijona dolarjev.

Za primerjavo: 

 

 

Izračun pokaže, da je investitor v desetih letih dosegel težko predstavljivi donos v dolarjih (s 1.000 na 1,275 milijona), več kot 100-odstotni donos pa je ustvaril tudi v bitcoinih. Ob zadnji prodaji jih je imel 11,7, medtem ko jih je imel ob prvem nakupu 4,17. (Če bi vlagatelj ves ta čas bitcoine držal in ne bi upošteval strategije o izstopih in vstopih, bi bilo danes 4,17 bitcoina vrednih dobrih 454 tisoč dolarjev ali čez palec 700 tisoč manj, kot bi bilo na kupčku denarja ob upoštevanju strategije).

Ker je 'pravilo' nakupov in prodaj 500 dni pred in 500 dni po halvingu povsem poljubno, obstajajo tudi druge možnosti. Znani anonimni investitor z vzdevkom PlanB tako priporoča nakupe šest mesecev pred halvingom in prodajo 18 mesecev po halvingu. V tem primeru bi morali investitorji prodati bitcoine oktobra.

 

 

Vendar je PlanB v nedavni razpravi na omrežju X napisal, da sam bitcoinov tokrat ne bo prodal, saj po njegovem še ni prišlo do faze FOMO (iz angleške fraze Fear of missing out – strah pred zamujeno priložnostjo), ko na trgu prevlada pretiran pohlep. Ta faza je po njegovem nujna za padec cene, ki ji sledi.

"To pravilo 6-18 je namenjeno le prikazu, da je v tem obdobju vedno prišlo do rasti cen. Vendar je zelo verjetno, da bomo, ker še nismo imeli pohlepa/fomo/bikovskega gibanja, doživeli postopno rast skozi leta 2026, 2027 in naprej. Ne pozabite, brez pohlepa/fomo ni strahu/padca," je zapisal PlanB.

Za konec pa še opozorilo, da pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose.