EURIBOR pada. Se bodo posojila še cenila?

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek javnosti pričakovano sporočila novico o še osmem nižanju obrestnih mer, ki jih vztrajno reže že od junija 2024. Tudi tokrat je obrestno mero za mejni depozit znižala za 25 bazičnih točk, na natančno dva odstotka, kolikor je bila nazadnje na začetku leta 2023. Zadnje Bloombergove ankete kažejo, do bo po večinskem mnenju strokovnjakov ECB jeseni letos še enkrat zarezala v obrestne mere, tudi takrat za 0,25 odstotne točke, kar pomeni, da bo pri 1,75 odstotka. A to še ni dejstvo. Počakati bomo morali na septembrsko srečanje, ko bodo znova pretresli razmere.

Čeprav ključne obrestne mere ECB niso neposredno povezane s posojili, vplivajo na gibanje referenčne obrestne mere EURIBOR, ki jo banke uporabljajo pri izračunavanju obrestne mere pri posojilih (spremenljiva obrestna mera je sestavljena iz EURIBOR, povišanega za prebitek). Če primerjamo gibanje obrestne mere za mejni depozit, lahko vidimo, da je precej usklajeno z gibanjem EURIBOR. In ta se je do danes občutno znižal. Kje je in kje bo v prihodnje?

Evropska centralna banka je po daljšem obdobju negativnih obrestnih mer te naglo zvišala. Od leta 2022 pa do leta 2023 smo spremljali premik ključne obrestne mere za mejni depozit iz negativnega območja v pozitivno, celo do štirih odstotkov. Višanje ključne obrestne mere je bila odlična novica za obrestne prihodke bank, ki so pri ECB hranile denar čez noč, pa tudi za depozitarje. Na drugi strani je to posredno po denarnici udarilo tiste, ki so v tistem obdobju najeli posojilo ali pa so imeli posojilo s spremenljivo obrestno mero.

Naj najprej povemo, da ECB ne določa referenčne obrestne mere EURIBOR, temveč gre za – kot so pojasnili na spletni strani eni od bank v Sloveniji – izračunano povprečje obrestnih mer, po katerih si banke evroobmočja med seboj izposojajo denar, uporablja pa se tako kot pri posojilih kot depozitih. A ko na isti graf postavimo obrestno mero ECB za mejni depozit ter vrednosti tri- in šestmesečnega EURIBOR, opazimo, da je gibanje precej usklajeno, še pred četrtkovim nižanjem obrestnih mer pa je EURIBOR nekako nakazoval pričakovanja glede koraka ECB.

Trenutno je šestmesečni EURIBOR, ki ga banke najpogosteje uporabljajo za določanje obrestne mere pri posojilih, pri dobrih dveh odstotkih (2,06 odstotka), medtem ko se je trimesečni že spustil pod mejo dveh odstotkov (1,96 odstotka), torej sta oba v območju, kjer je tudi obrestna mera ECB za mejni depozit. Trimesečni EURIBOR je bil nazadnje pod mejo dveh odstotkov decembra 2022, šestmesečni pa oktobra istega leta.

 

 

A njegovo upadanje se po mnenju strokovnjakov še ne bo ustavilo. Bloombergova majska anketa med analitiki kaže, da se bo v drugi polovici leta EURIBOR še nižal – mediana napovedi je pri vrednosti 1,80 odstotka. Obdobje nižjih obrestnih mer ne bo trajalo dolgo, saj naj bi že v drugi polovici leta 2026 spet splezal nad dva odstotka. Naj dodamo, da je majska anketa napovedala še nižje vrednosti trimesečnega EURIBOR v primerjavi z aprilsko. 

Poglejmo še, kaj analitiki napovedujejo za ključno obrestno mero ECB. Analitiki so v majski anketi napovedali še en rez v zadnjem četrtletju leta 2025, na 1,75 odstotka, kjer naj bi se obrestna mera ustalila vse do začetka leta 2027, ko se bo po mnenju analitikov zgodil prvi dvig ključne obrestne mere ECB.

Če se bodo napovedani scenariji analitikov uresničili, ob predpostavki, da pribitki bank ostanejo enaki, to prinaša še cenejša posojila, pa tudi nižje obresti na depozite.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar