Borzni pregled: Azijske borze sledile ameriškim navzdol

Borzni indeksi v Aziji so se danes – tako kot dan prej ameriški – obarvali rdeče, saj zadnji ekonomski kazalniki razkrivajo umirjanje ameriškega proizvodnega sektorja in trga dela. Medtem nove geopolitične napetosti med Kitajsko in Združenimi državami Amerike (ZDA) vodijo vlagatelje v nakupe varnih valut, kot sta dolar in jen.

Osrednji ameriški indeks S&P 500 je v včerajšnjem trgovanju izgubil 0,6 odstotka vrednosti, tehnološko naravnani Nasdaq 100 pa 0,8 odstotka. Upadom proti koncu današnjega trgovanja na azijskih borzah sledita japonski indeks Nikkei, ki je zdrsnil za 0,28 odstotka, in korejski Kospi, ki se nahaja 0,73 odstotka pod dnevnim izhodiščem. V rdečem sta tudi osrednji kitajski indeks Shanghai Composite in hongkonški Hang Seng; oba sta izgubila dober odstotek vrednosti.

A na azijskih trgih ni vse črno. V Tokiu je banka Rakuten izvedla največjo začetno javno ponudbo (angl. initial public offering – IPO) na Japonskem od leta 2018, delnica banke pa je poskočila za več kot tretjino, na 1.936 jenov za delnico.

V ZDA so prošnje po nadomestilih za brezposelne poskočile na najvišjo raven od novembra, kar trgi jemljejo za nov signal, da pregret trg dela izgublja nekaj zagona. Nekateri vlagatelji tako znižujejo stave na nadaljnje dvige obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve, čeprav bankirji Feda vztrajajo pri boju z inflacijo. Prva dama izpostave Feda v Clevelandu Loretta Mester je izrazila podporo novemu dvigu obrestnih mer, saj da inflacija (ki je v marcu znašala šest odstotkov) ostaja previsoka.

Medtem se krepita dolar in jen, saj vlagatelji pred vikendom bežijo v varne valute. Ameriški predsednik Joe Biden namreč pripravlja izvršni odlok, s katerim bi še dodatno omejil investicije v ključne dele kitajskega gospodarstva, poroča Bloomberg na podlagi neimenovanih virov blizu zadevi. Kitajski zunanji minister Qin Gang pa je danes na dogodku v Šanghaju dejal, da Kitajska ne bo sprejemala kompromisov glede Tajvana. Oboje kaže na nove napetosti med največjim gospodarstvoma na svetu.

 

Dolar je pridobil v primerjavi z desetimi najbolj trgovanimi valutami, indeksu moči dolarja pa se obeta prva tedenska rast v zadnjih šestih tednih.

"Ne verjamem, da so napetosti med ZDA in Kitajsko nekaj novega na trgu, a jasno je, da bodo še naprej visele nad vlagatelji na delniškem trgu," je v intervjuju za Bloomberg TV dejal Kinger Lau, glavni kitajski delniški strateg pri investicijski banki Goldman Sachs.

Drugod na trgih izstopa upad cen surove nafte, ki se je začel že včeraj. Tako zahodnoteksaška nafta (WTI) kot nafta brent sta se v zadnjih dveh dneh pocenili za dobrih sedem odstotkov, s tem pa izgubili vso rast, ki jo je prinesel presenetljiv rez v proizvodnji s strani glavnih izvoznic nafte (OPEC). Za 159-litrski sod nafte brent je treba odšteti 81 dolarjev, za nafto WTI pa 77 dolarjev.