Delnice na azijskih borzah so v današnjem trgovanju nihale, medtem ko so vlagatelji tehtali izjave ameriških centralnih bankirjev o prihodnjih dvigih obrestnih mer. Pozornost je usmerjena v četrtek, ko bodo znani najnovejši podatki o ameriški inflaciji.
Osrednji indeks na Japonskem Nikkei 225 je pridobil 0,78 odstotka, čeprav je kazalnik tokijske inflacije pokazal najvišjo vrednost v zadnjih 30 letih, kar je sprožilo ugibanja o spremembi ohlapne monetarne politike. Toda japonska centralna banka (Bank of Japan, angl.) vztraja pri nizkih obrestnih merah in pričakuje umiritev inflacije pod dva odstotka do naslednjega fiskalnega leta.
Tik nad dnevnim izhodiščem je dan končal južnokorejski indeks Kospi, tajvanski TAIEX pa je pridobil 0,34 odstotka.
Borzni indeksi v celinski Kitajski so se gibali mešano, osrednji indeks Shanghai Composite pa je dan končal 0,21 odstotka pod izhodiščem. Od konca decembra, ko so oblasti pričele s sproščanjem stroge kovidne politike, so kitajske delnice sicer pridobile že dobre štiri odstotke. Kitajsko gospodarstvo naj bi se po podatkih Bloomberga po slabšem letu 2022 v novem letu pobralo s 4,8-odstotno gospodarsko rastjo.
Trend rasti medtem zamujajo kitajska energetska podjetja, ki beležijo precejšnje padce zaradi vladnih omejitev cen premoga in nejasne napovedi povpraševanja. Indeks CSI 300 Energy, ki vključuje kitajska energetska podjetja, je od septembra izgubil 18 odstotkov in se bliža medvedjemu trendu.
Tudi v Hongkongu, kjer kotira mnogo kitajskih podjetij, zlasti tehnoloških, je osrednji indeks Hang Seng v rdečem; okrog 9. ure se nahaja 0,48 odstotka pod izhodiščem.
V Združenih državah Amerike (ZDA) je med večjimi indeksi nad gladino ostal le tehnološki Nasdaq 100, ki je na krilih ameriških tehnoloških velikanov pridobil 0,63 odstotka. Delnica izdelovalca električnih avtomobilov Tesla je poskočila za šest odstotkov.
Indeks Dow Jones je izgubil 0,34 odstotka, S&P 500 pa 0,08 odstotka. V začetku včerajšnjega trgovanja je S&P 500 pridobil dober odstotek, a nato izgubil te pridobitve po izjavah dveh članov monetarnega odbora ameriške centralne banke (Federal Reserve), ki sta signalizirala, da bi obrestne mere lahko presegle pet odstotkov, kar je več od trenutnih pričakovanj.
S&P 500 se je tako spustil pod 3.900 indeksnih točk, analitiki iz vrst Goldman Sachsa in Morgan Stanleya pa pričakujejo nadaljne padce ob upočasnjevanju svetovnega gospodarstva in pritisku na dobičke podjetij.