text size
ZDA bodo na uvoz iz večine svojih glavnih trgovinskih partneric zaračunavale carine v višini od 10 do 12,5 odstotka, kar je doslej največji korak k ponovni vzpostavitvi carinskega zidu predsednika Donalda Trumpa, ki ga je zamajalo vrhovno sodišče.
Nove dajatve sledijo preiskavi domnevnega neuspeha približno 60 gospodarstev pri preprečevanju prisilnega dela v njihovih dobavnih verigah, kar naj bi škodovalo ameriškim delavcem. Za blago iz približno desetih trgovinskih partneric, za katere je bilo ugotovljeno, da so uvedle omejitve glede prisilnega dela, bodo veljale 10-odstotne carine. Med njimi so Mehika, Združeno kraljestvo, Kanada in Indija.
Carine na izdelke iz Evropske unije in Tajvana ne bodo presegle 10 odstotkov, medtem ko bodo dajatve na izdelke iz Japonske, Švice in Južne Koreje večinoma omejene na 12,5 odstotka, skladno s trgovinskimi sporazumi, ki so jih te države sklenile z ZDA, je razvidno iz obvestila, objavljenega v četrtek v ameriškem zveznem registru. Za izdelke iz več deset drugih držav bo veljala 12,5-odstotna dajatev, ki se ji bodo v nekaterih primerih prištele še druge carine. Formula predvideva tudi nekatere izjeme, na primer za izdelke, ki jih v ZDA ni mogoče proizvajati, ali kadar bi carine povzročile širše motnje v gospodarstvu.
Nove dajatve bodo začele veljati v petek ob 00.01 po newyorškem času, je navedeno v obvestilu. Ne bodo se uporabljale za določeno blago, ki je bilo pred tem rokom že natovorjeno na ladje.
Azijske države so najnovejše carine Trumpove administracije označile za neutemeljene in neupravičene, vendar za zdaj niso napovedale povračilnih ukrepov. Odločitev je "zelo razočarala, vendar ni nepričakovana. Predsednik Trump je kampanjo gradil na carinah in to je posledica," je dejal novozelandski minister za trgovino in naložbe Todd McClay. Avstralija je ukrep označila za "neupravičenega" in neskladnega s sporazumom o prosti trgovini, je v izjavi sporočil minister za trgovino Don Farrell, ki je ZDA pozval, naj novo dajatev odpravijo.
Proti dajatvi se je izrekel tudi Singapur. Zunanji minister Vivian Balakrishnan je dejal, da zanjo ni gospodarske utemeljitve. Nezadovoljstvo je izrazila tudi Japonska, ki od Washingtona zahteva zagotovila, da so dajatve skladne z dogovorom, ki ga je z ZDA sklenila lani.
Carine, povezane s prisilnim delom, so Trumpov najobsežnejši korak k obnovi njegovega protekcionističnega carinskega režima, odkar je vrhovno sodišče razveljavilo njegove prejšnje dajatve. Po porazu je uvedel splošno 10-odstotno carino na uvoz, ki se izteče v petek. Časovna umestitev novih dajatev zagotavlja, da med obema režimoma ne bo prekinitve.
"ZDA imajo prepoved uvoza blaga, proizvedenega s prisilnim delom, že skoraj stoletje in jo dosledno izvajajo," je v izjavi dejal ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer. "Skrajni čas je, da enako storijo tudi naši trgovinski partnerji."
Visoki predstavnik administracije je zavrnil trditev, da Trump nove carine uvaja zgolj kot nadomestilo za prejšnje dajatve, ki jih je razveljavilo sodišče. Dodal pa je, da bo predsednik uporabil vsa razpoložljiva sredstva in ne bo dovolil, da bi sodna odločitev spodkopala njegovo trgovinsko politiko.
Aaron Schwartz/Bloomberg
Po njegovih besedah je administracija carine zaradi prisilnega dela v vsakem primeru nameravala uvesti, zdaj pa jih uvaja tako, da bi preprečila pretrese za ameriška podjetja.
Administracija je ukrep nakazala že prejšnji mesec, ko je objavila rezultate preiskave o prisilnem delu. Končna različica se nekoliko razlikuje od prvotnega predloga, je novinarjem pred objavo povedal visoki predstavnik administracije. Indija je denimo dosegla 10-odstotno dajatev namesto prvotno zagrožene 12,5-odstotne.
Iz novih carin bodo izvzeti uvoz goriv, hrane in gnojil ter izdelki, kot so avtomobili, kovine in zdravila, za katere že veljajo ločene sektorske dajatve. Izključeno bo tudi blago, ki ga zajema severnoameriški trgovinski sporazum z Mehiko in Kanado.
Zahteve za izjeme
Trumpova administracija je prejela številne zahteve za več tisoč dodatnih izjem, je povedal omenjeni predstavnik. Načrt bo vključeval splošne in posameznim državam prilagojene izjeme, ki bodo temeljile na zavezah iz obstoječih sporazumov, sklenjenih med Trumpom in tujimi vladami.
Greer vodi prenovo Trumpove trgovinske politike, ki se proti domnevno nepoštenim praksam v tujini usmerja z uporabo pravno bolj preizkušenih zakonodajnih določb. Te zahtevajo večmesečne postopke in sodelovanje javnosti. Bolj premišljen pristop se razlikuje od neposrednosti in nepredvidljivosti Trumpovih carinskih valov v večjem delu leta 2025.
Kljub temu bi lahko nekateri uvozniki nove dajatve izpodbijali pred sodišči. Prelaganje stroškov na ameriške uvoznike prinaša politična tveganja za Trumpa in njegove republikanske zaveznike manj kot štiri mesece pred vmesnimi volitvami, na katerih se bodo demokrati osredotočili na visoke življenjske stroške. Pritisk se stopnjuje, saj vojna z Iranom draži energijo, hrano in druge surovine.
Blake Harden, strokovnjakinja za trgovino pri svetovalni družbi Ernst & Young, je dejala, da Trump še ni končal z uvajanjem carin in rušenjem obstoječih razmerij.
Veliko "negotovosti"
"Še vedno je prisotne veliko negotovosti. Letos obstaja možnost uvedbe številnih dodatnih carin," je dejala. "Pred tem tednom je bilo nekakšno zatišje in morda se je zdelo, da je gotovosti več, kot je je v resnici. Ljudem ves čas ponavljam eno stvar: v nadaljevanju leta nas čaka še veliko."
Urad ameriškega trgovinskega predstavnika je najnovejše dajatve predlagal po preiskavi na podlagi 301. člena zakona o trgovini iz leta 1974. Poročilo je priporočilo 12,5-odstotno dajatev za države, za katere je bilo ugotovljeno, da nimajo zakonov, ki bi prepovedovali uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom. Za izdelke iz gospodarstev, ki takšne prepovedi imajo, vendar jih ne izvajajo dovolj učinkovito oziroma so se k njihovi uvedbi šele zavezala, je bila priporočena 10-odstotna carina.
Države od Indije do Norveške so obtožbe zavrnile. V Kanadi so junija predstavili zakon, namenjen okrepitvi sposobnosti vlade, da "na meji prepozna, prestreže in prepove blago, povezano s prisilnim delom, hkrati pa podjetjem, ki poslujejo v Kanadi ali z njo trgujejo, zagotovi predvidljivost in preglednost", je zapisano v uradni vlogi v postopku.
Odločitev Bele hiše sledi objavi z dne 15. julija, da bodo ZDA, prav tako na podlagi 301. člena, začele uvoznikom zaračunavati 25-odstotno carino na uvoz določenega blaga iz Brazilije. Ukrep je sledil preiskavi, ki je ugotovila, da naj bi država uporabljala nepoštene trgovinske prakse.
Niz preiskav na podlagi 301. člena vključuje tudi pregled presežnih proizvodnih zmogljivosti ameriških trgovinskih partneric. Ni še jasno, kdaj bodo ugotovitve te preiskave objavljene oziroma ali bi se morebitne prihodnje dajatve prištele carinam, predlaganim v okviru preiskave o prisilnem delu.
Greer je nedavno dejal, da preiskava presežnih zmogljivosti traja dlje kot preiskava prisilnega dela. "Poskušamo zagotoviti, da dejansko ravnamo v skladu s črko zakona," je prejšnji teden povedal v pogovoru za Bloomberg TV.
Trump je ta teden predlagal tudi carine na kanadsko blago na podlagi doslej še nikoli uporabljene trgovinske določbe, 338. člena. Te bi prizadele le približno pet odstotkov ameriškega uvoza iz severne sosede in bi lahko začele veljati 19. avgusta, odvisno od poteka pogajanj.
Uvajanje novega režima dodatno zapletajo številni dogovori, ki jih je Trumpova administracija sklenila z gospodarstvi, med katerimi so Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in Evropska unija. Greer je dejal, da bo Washington spoštoval obveznosti iz teh sporazumov.
Greer je v četrtkovi izjavi ostro napadel EU. Dejal je, da napoved Evropske komisije o globi za družbo Google, ki je v lasti Alphabet, in nedavno "državno podprto" posojilo družbi Airbus iz francoskega Toulousa ogrožata stabilnost čezatlantske trgovine.
Ameriška carinska in mejna zaščita medtem že vrača denar, pobran s Trumpovimi tako imenovanimi vzajemnimi carinami, ki jih je vrhovno sodišče februarja razglasilo za nezakonite. Med prejemniki je več tisoč ameriških uvoznikov, vključno z družbo Nike, ki je prejšnji mesec sporočila, da pričakuje povračilo skoraj ene milijarde dolarjev.
Kljub temu "carine ostajajo dinamičen stroškovni pritisk, za katerega pričakujemo, da se bo nadaljeval tudi v prihodnje", je na konferenčnem klicu konec junija dejal finančni direktor družbe Nike Matthew Friend.
Četrtkova objava je bila večinoma pričakovana, analitiki pa so opozorili, da novi carinski režim skupno carinsko obremenitev uvoza ohranja približno na dosedanji ravni. "Nocojšnje carine pomenijo več hrupa kot šoka," je dejal Olu Sonola, vodja ameriških ekonomskih analiz pri Fitch Ratings.
"Resnično tveganje šele prihaja. Carine zaradi presežnih zmogljivosti bodo verjetno še uvedene in se bodo prištele današnjim ukrepom," je Sonola dejal v izjavi. "Če bodo dovolj široke, da bodo carinske stopnje znova približale ravnem iz leta 2025, se bo negotovost močno povečala, posledice za rast in inflacijo pa bo veliko težje zanemariti, zlasti če bodo cene energije ostale povišane dalj časa."
— Pri pripravi so sodelovali Shawn Donnan in Derek Wallbank
.webp){kind=icon}
