Premožni z Bližnjega vzhoda selijo denar in življenje v Evropo

Premožnejši prebivalci Bližnjega vzhoda vse pogosteje iščejo nepremičnine v prestižnih evropskih destinacijah, saj jih negotovost zaradi vojne spodbuja k najemu začasnih ali dolgoročnih bivališč.

Nepremičninski posredniki iz Londona, Monaka, Švice in španskega letovišča Marbella poročajo o povečanju zanimanja, ki sega od premožnih trgovcev in vplivnežev do družin, ki želijo regijo zapustiti začasno ali se preseliti za dalj časa. Po njihovih besedah tudi vlagatelji, ki bi sicer usmerili kapital v priljubljene nepremičninske trge v Zalivu, vse pogosteje iščejo alternative, medtem ko vojna vstopa v drugi mesec.

Spopadi so nekatere premožne posameznike, družine in vlagatelje spodbudili k ponovnemu premisleku o svojih načrtih, potem ko so jih v zadnjih letih privlačila mesta, kot sta Dubaj in Abu Dabi. Privabljali so jih neobdavčeni dohodki, sončno vreme skozi vse leto in obljuba razkošnega življenjskega sloga. Čeprav sta mesti uvedli reforme za spodbujanje daljšega bivanja, je vojna omajala njun skrbno grajen ugled varnih oaz v sicer nestabilni regiji.

Nepremičninski posrednik iz Ženeve Jan Florian iz družbe Rockwell Properties trenutno išče hišo v vrednosti okoli 20 milijonov švicarskih frankov za trgovca, ki se želi preseliti z Bližnjega vzhoda v Švico. Po njegovih besedah zanimanje narašča tudi med drugimi premožnimi posamezniki iz regije, kar potrjuje tudi povabilo na dogodek prodajalca luksuznih ur, katerega stranke vse bolj zanimajo nepremičnine v Švici.

Na španski obali Costa del Sol, znani po razkošnih letoviščih in množičnem turizmu, nepremičninska družba Engel & Völkers beleži štiri do pet dnevnih povpraševanj za nakup ali najem nepremičnin, od začetka vojne pa je v Marbelli sklenila tudi več poslov, je povedala direktorica Smadar Kahana. Regija ima dolgoletne povezave z Bližnjim vzhodom, ki segajo v sedemdeseta leta, ko je takratni savdski prestolonaslednik Fahd tam vzpostavil svojo poletno rezidenco in zgradil palačo Mar-Mar.

"Imamo precej veliko skupnost prebivalcev z Bližnjega vzhoda, zlasti Savdijcev, ki sem prihajajo vsako poletje že desetletja," je povedal Oscar Lindahl, partner pri nepremičninski družbi MPDunne. Po njegovih besedah kupci novogradenj iščejo nepremičnine v slogu letovišč, ki posnemajo življenjski slog bližnjevzhodnih prestolnic, z dodatki, kot so skrbniki gostov, fitnes in restavracije.

Najemnine v premijskem segmentu

V Londonu najemnine v višjem cenovnem razredu naraščajo, saj se ponudba krči, negotovost na Bližnjem vzhodu pa vztraja. Najnovejši podatki družbe Knight Frank kažejo, da se je marca število novih potencialnih najemnikov za nepremičnine z najemnino nad 1.000 funtov na teden povečalo za 16,9 odstotka v primerjavi z letom prej, kar dodatno krepi povpraševanje po prestižnih stanovanjih.

"V zadnjem času beležimo občuten porast povpraševanj z Bližnjega vzhoda, predvsem za kratkoročne najeme do šest mesecev," je povedal David Mumby, vodja oddelka za najeme v prestižnem delu osrednjega Londona pri družbi Knight Frank. Kot dodaja, gre večinoma za britanske, evropske ali severnoameriške državljane z družinami, ki so se pred kratkim preselili v regijo, vendar imajo v Londonu že vzpostavljene vezi.

Najpremožnejši imajo pogosto več nepremičnin po svetu, kamor se lahko umaknejo v času negotovosti. Tokratne razmere in zastoj pogovorov o premirju pa bi lahko k premisleku prisilili tudi širši sloj strokovnjakov in izseljencev, ki so si na Bližnjem vzhodu v zadnjih letih že ustvarili življenje.

Del tujih kupcev je v zadnjih letih vlagal v trge, kot je Dubaj, kjer so cene nepremičnin močno zrasle. Čeprav analitiki in vlagatelji tudi ob zaostrenih razmerah poudarjajo, da povpraševanje ostaja stabilno, pa je nadaljnje gibanje cen, zlasti na manj uveljavljenih trgih in v posameznih soseskah, kratkoročno precej negotovo, saj vlagatelji znova tehtajo svoja tveganja.

Hedge skladi in druga finančna podjetja so v zadnjem času širila svojo prisotnost v Abu Dabiju. Foto: Vidhyaa Chandramohan - Bloomberg

Kljub trenutnim razmeram so se poslovna središča, kot je Dubaj, že v preteklosti hitro pobrala po krizah, denimo po finančni krizi. Velike finančne družbe z Wall Streeta regijo še naprej javno podpirajo, čeprav so zaradi varnostnih pomislekov nekaterim zaposlenim omogočile začasno delo z drugih lokacij.

"Razpoloženje se zelo hitro spreminja, zato se večina za začetek odloča za najem," je povedal Edward de Mallet Morgan iz družb Douglas Elliman France in Douglas Elliman Monaco, ki se ukvarja z nepremičninami za najpremožnejše stranke. Med njegovimi strankami je približno deset posameznikov iz Združenih arabskih emiratov in Libanona, ki razmišljajo vsaj o začasni selitvi v Evropo. "Ljudje za zdaj sprejemajo kratkoročne odločitve in čakajo, da se razmere umirijo."

Glavni razlog, da se ljudje kljub nadaljevanju spopadov še ne odločajo za trajno selitev, je v tem, da sprememba davčnega rezidentstva zahteva čas in temeljito pripravo. To vključuje iskanje šol za otroke ter izpolnjevanje administrativnih zahtev, kot je odpiranje bančnih računov, kar je pogosto zapleteno in dolgotrajno.

Hkrati pa konflikt postavlja pred zahtevne odločitve posameznike, ki so se preselili v regijo, pa tudi finančne družbe in druga podjetja, ki so tam širila poslovanje zaradi obilja kapitala in močne gospodarske rasti. Če bi se spopadi zavlekli, bi lahko nekatere prisilili v razmislek, ali začasno selitev spremeniti v trajno, še posebej ob bližajočem se koncu šolskega leta.

Roberta Genini, nepremičninska in relokacijska posrednica iz okolice Ženeve, trenutno pomaga petim strankam z Bližnjega vzhoda, ki iščejo začasna, opremljena stanovanja v mestu. Njihovi otroci so do poletja vključeni v lokalne mednarodne šole, nato pa bodo glede na razvoj razmer znova pretehtali svoje načrte.

Ženeva in Zürich že dolgo veljata za pomembni središči za premoženje z Bližnjega vzhoda. Po podatkih švicarskega bančnega združenja so vlagatelji iz te regije konec leta 2024 v Švici imeli skoraj 580 milijard dolarjev sredstev, kar predstavlja približno petino vseh tujih naložb in je po obsegu takoj za Zahodno Evropo.

Tedni miru

Zaposleni v ameriškem skladu zasebnega kapitala v Dubaju, ki je želel ostati anonimen, je povedal, da so sprva pričakovali hiter konec spopadov. Zato so odpotovali k družini in prijateljem v Evropo, nato pa se začasno preselili na Portugalsko, ko je postalo jasno, da se bo konflikt zavlekel. Po njegovih besedah bi se vrnili šele po več tednih miru brez novih napadov na Združene arabske emirate.

Nuno Durao, vodja nepremičninske družbe Fine & Country na Portugalskem, pravi, da se je zanimanje kupcev z Bližnjega vzhoda po izbruhu vojne močno povečalo, čeprav se posli sklepajo počasneje.

"Število povpraševanj strank z Bližnjega vzhoda se je praktično čez noč podvojilo," je dejal Durao, katerega podjetje prodaja nepremičnine s povprečno ceno okoli 2 milijona evrov.

V nekaterih bankah in finančnih družbah na Bližnjem vzhodu se po besedah enega od kadrovnikov že pojavljajo selitve zaposlenih nazaj v Evropo, predvsem med tistimi, ki niso neposredno vezani na delo v regiji.

Ob tem podjetja ostajajo previdna, saj so v zadnjih letih javno krepila svojo prisotnost in vlaganja v regiji, zato ne želijo ustvariti vtisa, da zdaj od tam umikajo dejavnosti, je dodal sogovornik, ki zaradi občutljivosti informacij ni želel biti imenovan.

Eden od vodilnih v upravljanju premoženja pri veliki ameriški banki, ki zaradi zaupnosti ni želel biti imenovan, je povedal, da ima vse več pogovorov z zahodnimi izseljenci, ki preučujejo prednosti in slabosti selitve v Švico.

Tudi druge evropske države, od Italije do Španije, z ugodnimi davčnimi pogoji in privlačnim življenjskim slogom ponujajo alternativo za tiste, ki razmišljajo vsaj o začasnem odhodu z Bližnjega vzhoda.

Po besedah virov nekateri premožnejši azijski vlagatelji znova tehtajo svojo izpostavljenost Dubaju in del sredstev preusmerjajo nazaj v Hongkong in Singapur, drugi pa iščejo nove priložnosti za širšo razpršitev naložb.

Marina v Dubaju. Mesto je v zadnjih letih beležilo močan priliv evropskih prebivalcev. Foto: Walaa Alshaer - Bloomberg

Čeprav izseljenci in prebivalci držav Zaliva vse pogosteje iščejo zatočišča v Evropi, večjega odliva kapitala iz regije, zlasti v Švico, za zdaj ni pričakovati. Večina švicarskih bank namreč strank iz tega območja ne vodi lokalno, temveč njihova sredstva že upravlja iz Švice, tudi če imajo v regiji svoje pisarne. Poleg tega so državljani Združenih arabskih emiratov in drugih zalivskih držav pod precejšnjim političnim pritiskom, da kapitala ne umikajo iz domačega okolja.

V primerjavi z razmerami pred nekaj meseci gre za opazen preobrat za številna mesta na Bližnjem vzhodu, ki so bila med glavnimi prejemniki kapitala po spremembah britanskega davčnega režima za nerezidente ter zaradi selitev premožnih posameznikov, ki so se želeli izogniti višjim davkom in varnostnim tveganjem doma. V regiji so v zadnjih letih vse pogosteje odpirali ali širili poslovanje tudi hedge skladi in druge finančne družbe.

Za zdaj kaže, da se razmere ne bodo hitro normalizirale. Več evropskih letalskih družb je preložilo ponovni začetek letov v regijo in napovedalo, da bi lahko tudi po ponovni vzpostavitvi povezav obseg letov ostal omejen.

"Veliko zanimanja bo usmerjenega v Španijo, Italijo, Portugalsko in Francijo," je dejala Mary Dunne, ustanoviteljica nepremičninske družbe MPDunne. "Klasične destinacije, ki so v zadnjih letih izgubljale v korist Dubaja, bodo zdaj znova pridobile."