Turizem v Sloveniji: Kam derejo tuji gostje, ki jih je vedno več?

Slovenija se vse bolj uveljavlja kot turistično zanimiva destinacija, ki kljub svoji majhnosti ponuja izjemno raznolike in pristne izkušnje – vse od Alp, Jadrana in termalnih vrelcev do zelene prestolnice.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je Slovenija v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležila 8 odstotkov več turističnih prihodov in prav tolikšno povečanje prenočitev kot v enakem obdobju lani. Gre za zmerno rast, ki jo v panogi ocenjujejo kot spodbudno, zlasti ob upoštevanju nadaljnjih izzivov na področju kadrov in trajnostnega razvoja.

Tuji gostje so v tem času ustvarili skoraj pet milijonov prenočitev, kar pomeni približno 70 odstotkov vseh – to je 11 odstotkov več kot lani. Največ jih še naprej prihaja iz Nemčije, sledijo Italijani in Avstrijci. Domači turisti so v istem obdobju prispevali nekaj več kot dva milijona prenočitev oziroma 30 odstotkov vseh, kar pomeni enoodstotno rast glede na prvo polovico prejšnjega leta.

"Polletna rast slovenskega turizma v letu 2025 jasno kaže, da smo na poti, ki jo začrtuje Strategija slovenskega turizma 2022–2028 – zmerna, a stabilna rast, ki temelji na kakovostnem razvoju," je prepričana Maja Uran Maravić, redna profesorica in prodekanja na primorski Fakulteti za turistične študije – Turistica.

Junija največ Nemcev, najbolj zanimiva Gorenjska

"Tudi junij je bil uspešen, zabeležili smo za petino več prenočitev kot junija lani, ki je bil rekorden," pojasnjujejo pri Slovenski turistični agenciji (STO). Največ prenočitev je bilo junija zabeleženih v občinah Ljubljana, Piran in Bled.

Primerjava po statističnih regijah pa kaže, da je bila junija po številu prenočitev na prvem mestu Gorenjska, sledili sta Obalno-kraška in Osrednjeslovenska regija.

SURS

Več kot petino vseh tujih prenočitev so ustvarili gostje iz Nemčije, skoraj za polovico (46 odstotkov) več kot lani v istem mesecu, kažejo podatki SURS. Največkrat so prenočili v občinah Bovec, Radovljica in Piran. Najbolje zastopana starostna skupina so bili turisti od 55 do 64 let, ki so ustvarili 22 odstotkov vseh prenočitev.

Na drugem mestu po številu prenočitev so bili junija letos avstrijski turisti, ki so ustvarili nekaj več kot 127 tisoč nočitev – kar je kar 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Skupno so prispevali več kot 8 odstotkov vseh prenočitev tujih gostov. Skoraj tretjino teh nočitev so opravili v občini Piran; med Avstrijci pa ostajata priljubljeni Ljubljana in Izola, ugotavlja SURS.

Med pomembnejšimi oddaljenimi trgi visoko rast (13,9 odstotka) še naprej beleži ameriški trg.

V Kranjski Gori si manejo roke

Junija so turisti največkrat prenočili v gorskih občinah, kjer je bilo ustvarjenih kar 35 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji.

Zelo spobuden je bil začetek poletne turistične sezone v Kranjski Gori, kjer so junija na letni ravni zabeležili okoli 24-odstotno rast števila ustvarjenih prenočitev. Sledile so obmorske občine z 20 odstotki, zdraviliške destinacije in Ljubljana pa sta si razdelili po 15 odstotkov vseh nočitev.

V Kranjski Gori so junija na letni ravni zabeležili okoli 24-odstotno rast števila ustvarjenih prenočitev. Depositphotos

Kakovostna hrana, neokrnjena narava in prijazni ljudje

Uran Maravić sklepa, da Slovenija postaja vse bolj privlačna zaradi boljšega razmerja med ceno in kakovostjo. "Z dobro izkušnjo z našo ponudbo se bodo turisti vračali, počasi pa bomo lahko dosegali tudi višje cene. Bistvena je vrednost za denar in vse večja prepoznavnost naše ponudbe v neokrnjeni naravi."

Tudi redni profesor Mitja Gorenak s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, ki deluje v Brežicah, pravi, da letošnji pozitivni trendi v slovenskem turizmu dokazujejo, da delamo prav, številke pa so plod tako uspešnega dela s turisti kot tudi povečane prepoznavnosti med tujimi gosti, kakovostne hrane, neokrnjene narave in prijaznih ljudi.

Na Fakulteti za turizem v Brežicah ob tem opozarjajo, da ne smemo spati na lovorikah ter da je prostora za izboljšave kljub pozitivnim rezultatom še veliko.

Da ob spodobni rasti količinskih kazalnikov ne smemo izgubiti zbranosti, se strinja tudi profesorica Maja Uran Maravić, ki priporoča, da naj kakovost in prihodki še naprej ostajajo v ospredju. "Usmeritev mora ostati jasna: manj množičnosti, več izplena – tako za gospodarstvo kot za lokalne skupnosti."

Slovenija se vse bolj uveljavlja na zemljevidu privlačnih turističnih destinacij. Depositphotos

Rezultati za julij sicer še niso znani, a poznavalci razmer pričakujejo nadaljevanje pozitivnih trendov. "Na podlagi eksperimentalne statistike ter informacij s terena predvidevamo, da se bo zmerna rast turističnega obiska nadaljevala tudi v preostanku poletne sezone," pravijo pri STO.

Poleg številk so spodbudne tudi informacije s terena, kjer lahko pogosto slišimo o dobri zasedenosti oziroma o veliko prodanih aranžmajih za drugo polovico leta. Nemalo ponudnikov je svoje kapacitete do izteka leta že skorajda razprodalo, ugotavljajo na Fakulteti za turizem v Brežicah.

Optimistični so tudi člani Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS), kjer za obdobje osrednje poletne sezone napovedujejo zmerno rast. "Slovenija ostaja med evropskimi državami, ki beležijo zelo dobre prodajne številke v turizmu," je za Bloomberg Adria povedal direktor TGZS, Fedja Pobegajlo. 

"Če torej v svetovnem merilu ne bo večjih pretresov, lahko z veliko optimizma gledamo v drugo polovico leta 2025, tako kar zadeva tradicionalne kot tudi netradicionalne goste, ki Slovenijo še odkrivajo, pogosto tudi z novimi letalskimi povezavami, ki se počasi, a vztrajno pojavljajo z različnih koncev Evrope, in s tem vodijo v Slovenijo tudi turiste, ki smo jih pred tem beležili le za vzorec," sklene Gorenak.