Banka Slovenije: Ocena kaže na četrtletno stagnacijo BDP

Razpoložljivi podatki za evrsko območje za tretje četrtletje nakazujejo ohlajanje gospodarske aktivnosti, podobna gibanja pa je že zaznati tudi v slovenskem gospodarstvu. Po krepitvi domače gospodarske rasti v drugem četrtletju razpoložljivi kazalniki za tretje četrtletje ob nekaterih še vedno ugodnih podatkih nakazujejo umiritev gospodarske aktivnosti, ugotavlja Banka Slovenije. Ob tem opozarja, da bodo na gospodarstvo negativno vplivale posledice vremenskih ujm. Rast plač in razmere na trgu dela ostajajo močne, inflacija pa zaradi krepkejše rasti cen storitev in plač ostaja povišana.

Gospodarska rast v drugem četrtletju (1,4 odstotka četrtletno in medletno) je slonela predvsem na zunanjetrgovinskem presežku, od dejavnikov domače potrošnje pa so se okrepile zlasti bruto investicije v osnovna sredstva. Te so poganjale gradbeništvo, glede na predhodne podatke so presenetljivo veliko rast dodane vrednosti izkazale tudi predelovalne dejavnosti.

V Sloveniji po okrepitvi gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju ozek nabor razpoložljivih podatkov za tretje četrtletje ne daje enoznačne slike makroekonomskih gibanj. Na nadaljevanje razmeroma ugodnih gibanj v tretjem četrtletju kaže kar nekaj kazalnikov: julijska prodaja avtomobilov je ostala opazno večja kot pred letom, dober je bil začetek glavne turistične sezone, v območju rasti pa je bila v poletnih mesecih še vedno tudi realna vrednost kartičnih plačil.

A pri tem Banka Slovenije opozarja, da nasprotno na bolj umirjena gibanja nakazujejo vrednost davčno potrjenih računov, prevoženi kilometri tovornih vozil na avtocestah in realni prihodek v trgovini na drobno, ki so bili vsi manjši kot lani.

Na gospodarska gibanja vplivajo tudi posledice vremenskih ujm. Medtem ko na nekatere dejavnosti delujejo omejitveno, obnovitvena dela na drugi strani pozitivno prispevajo k rasti investicij in potrošnje. Ker je prispevek najbolj prizadetih podjetij k celotni dodani vrednosti slovenskega gospodarstva razmeroma majhen – po ocenah Banke Slovenije je ta enoodstoten – bo padec skupne dodane vrednosti omejen. "Za odpravljanje posledic poplav bodo potrebna znatna finančna sredstva," opozarja Banka Slovenije.

Trg dela ne kaže znamenj ohlajanja

Tesnost trga dela in rast plač ostajata velika. Ob prehodu v tretje četrtletje se nadaljujeta rast zaposlenosti in padanje stopnje brezposelnosti. Število delovno aktivnih oseb je junija doseglo novo najvišjo vrednost, pomanjkanje delavcev pa ostaja zgodovinsko visoko.

Povprečna bruto plača je bila v prvem polletju medletno nominalno višja za 10,2 odstotka, pri čemer ostaja rast po dejavnostih široko utemeljena.

Domača inflacija ostaja povišana, zlasti osnovna, merjena brez cen energentov in hrane. Skupna inflacija, merjena s HICP, se je avgusta zvišala na 6,1 odstotka, potem ko se je letos večinoma zniževala. K temu je poleg višjega prispevka energentov prispevala še vedno visoka osnovna inflacija. Ta vztraja pri sedmih odstotkih predvsem zaradi okrepljene storitvene inflacije, podprte s povišano rastjo plač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar