Gradbena aktivnost: januarja medletno za petino več izdanih dovoljenj

V Sloveniji so januarja izdala manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot decembra 2025, vendar so bila medletno izdana za petino več dovoljenj kot januarja lani. Podatki Statističnega urada RS (Surs) kažejo, da se gradbeni trg kljub začasnemu upadu mesečne dinamike še vedno krepi.

Manj izdanih dovoljenj na mesečni ravni

Statistični urad je objavil, da je bilo januarja izdanih za šest odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot v decembru preteklega leta. Pri tem se je število dovoljenj za stanovanjske stavbe zmanjšalo za petino, medtem ko se je število dovoljenj za nestanovanjske stavbe povečalo za osem odstotkov. Kljub padcu v številu dovoljenj pa je bila skupna načrtovana površina vseh stavb večja za 11 odstotkov, kar pomeni, da so projekti v povprečju večji.

Čeprav se je gradbena aktivnost začela leto z rahlim upadom, kaže primerjava z lanskim januarjem bistveno drugačno sliko. Skupno število izdanih gradbenih dovoljenj je bilo za petino večje kot januarja 2025. Pri stanovanjskih stavbah je bila rast devetodstotna, pri nestanovanjskih pa kar 28-odstotna, medtem ko se je skupna načrtovana površina povečala za 29 odstotkov.

Stavbni projekti in načrtovana stanovanja

Z dovoljenji, izdanimi januarja, je bilo napovedanih predvidenih 391 stanovanj, kar je 13 odstotkov manj kot decembra 2025, a skoraj enako kot januarja lani (le eno stanovanje razlike). Na mesečni ravni je bilo v enostanovanjskih stavbah načrtovanih za petino manj stanovanj, medtem ko je bilo v večstanovanjskih stavbah načrtovanih 19 odstotkov več stanovanj.

Stanovanja v enostanovanjskih stavbah bodo v povprečju velika 166 kvadratnih metrov, medtem ko bodo stanovanja v večstanovanjski gradnji povprečno 71 kvadratnih metrov. Ob tem v Sloveniji zaradi šibkejše rasti in nižje povprečne rasti plač kot v preostalem delu regije analitiki Bloomberg Adria pričakujejo upočasnitev rasti cen, ki se bo v povprečju približala ravni inflacije (2 do 3 odstotke).

Največ načrtovanih stanovanj (158 ali 40 odstotkov vseh) je bilo predvidenih v osrednjeslovenski statistični regiji, od tega kar 133 v večstanovanjskih stavbah. Sledita savinjska regija (46 stanovanj ali 12 odstotkov) in pomurska regija (39 ali 10 odstotkov). Najmanj stanovanj je bilo načrtovanih v primorsko-notranjski in zasavski regiji (vsaka po tri).