Najbolj vroči nepremičninski trgi na svetu že čutijo ohlajanje

Vedno višje obrestne mere, s tem pa višji obroki odplačevanja posojil vse bolj vplivajo tako na kupce stanovanj kot lastnike nepremičnin. Povpraševanje upada od Sydneyja do Stockholma, ker centralne banke zvišujejo obrestne mere najhitreje v zadnjih desetletjih, zaradi česar cene stanovanj upadajo.

Hitro ohlajanje nepremičninskega trga – glavnega vira bogastva gospodinjstev – je nova grožnja za svetovno gospodarsko recesijo. Čeprav dosedanji upad cen ni blizu ravni iz finančne krize iz leta 2008, je nepremičninski trg ključna spremenljivka za centralne bankirje, ki želijo znižati inflacijo, ne da bi prizadeli zaupanje potrošnikov in sprožili globoko recesijo.

Medtem se Avstralija in Kanada že soočata z dvomestnimi upadi cen nepremičnin, ekonomisti pa verjamejo, da je to šele začetek.

Prihaja ohlajanje

"V letih 2023 in 2024 bomo opazovali globalno sinhroniziran upad vrednosti nepremičninskega trga," je dejal Hideaki Hirata z univerze Hosei, nekdanji ekonomist japonske centralne banke, soavtor analize Mednarodnega denarnega sklada o svetovnih cenah stanovanj. Hirata opozarja, da bo minilo nekaj časa, da se bo celoten učinek agresivnih dvigov obrestnih mer pokazal v potrošnji gospodinjstev.

Manjše povpraševanjepo nepremičninah je precejšen preobrat glede na zadnja leta, ko je politika centralnih bank omogočala pridobivanje "poceni" denarja. Potem je povpraševanje pospešila še koronavirusna epidemija, zaradi katere so ljudje iskali večje domove, prijazne za delo na daljavo. Zdaj mnogi soočajo z višjimi obroki posojil.

"Mlade družine, ki so se zadolžile, še nikoli niso doživele tako močnega dviga obrestnih mer. Poleg tega se realne, na inflacijo prilagojene plače nižajo," je dejal Rob Subbaraman, vodja raziskav globalnih trgov pri podjetju Nomura Holdings. "To bi zanje lahko bil pravi šok."

Bloomberg Mercury

V nekaterih državah več posojil z variabilno obrestno mero

Kljub temu se izpostavljenost posojilojemalcev močno razlikuje od države do države. V ZDA se na primer večina kupcev zanaša na stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero tudi za do 30 let. Stanovanjska posojila s spremenljivo obrestno mero so v zadnjih petih letih v povprečju predstavljala približno le sedem odstotkov vseh sklenjenih posojil. 

Avstralija, Španija, Združeno kraljestvo in Kanada so imeli leta 2020 najvišjo koncentracijo posojil s spremenljivo obrestno mero kot delež novoizdanih posojil, kaže majsko poročilo podjetja Fitch Ratings. Najhuje je v Avstraliji, kjer so cene stanovanj avgusta zabeležile največji mesečni upad v skoraj štirih desetletjih. Če so do zdaj posojilojemalci še lahko pokrili višje stroške posojil, bo prelomno naslednje leto. V Avstraliji se namreč kratkoročna posojila dajejo za razmeroma kratek čas od dveh do treh let.

Država, na pomoč!

Tako je denimo vlada na Poljskem, kjer so se mesečna plačila za nekatere posojilojemalce zaradi dviga obrestnih mer že podvojila, omogočila začasno prekinitev plačevanja posojil, a največ za osem mesecev. S tem so zmanjšali dobičke bank, ki so se bile primorane zavarovati z rezervacijami.

Tudi Kitajska se spopada z naraščajočo nepremičninsko krizo, povezano z valom neizpolnjevanja plačilnih obveznosti posojilojemalcev. Na Švedskem, ki je bil eden najbolj vročih evropskih trgov, so cene stanovanj od pomladi upadle za približno osem odstotkov, pri čemer večina ekonomistov zdaj pričakuje 15-odstotni upad. Naraščajoče obrestne mere pritiskajo tudi na nepremičninska podjetja, ki so se za financiranje svojega poslovanja močno zadolžila na obvezniških trgih, zaradi česar so vlagatelji vedno bolj zaskrbljeni glede njihove zmožnosti refinanciranja dolga.

Upadanje cen se pospešuje tudi v Združenem kraljestvu. Bloombergova analiza kaže, da so vrednosti stanovanj nespremenjene ali upadajo v skoraj polovici londonskih četrti. Finančna družba HSBC Holdings je opozorila, da je Združeno kraljestvo na "vrhu nepremičninske recesije" in da bo povpraševanje v naslednjem letu verjetno upadlo za petino.

Pa pri nas?

V drugem četrtletju leta je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja na državni ravni dosegla 2.648 evrov. Medletno je bila rast 16-odstotna, na četrtletni ravni pa so bile cene višje za dobra dva odstotka, kažejo podatki podjetja Capital Genetics.

Po letu 2021, ko smo bili v Sloveniji priča rekordni rasti cen stanovanjskih nepremičnin, se cene v letu 2022 umirjajo. V letu 2021 so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zvišale za okoli 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za 13 odstotkov, je poročala geodetska uprava Gurs. 

Najvišje cene so v Ljubljani. Tu so morali kupci za kvadratni meter rabljenega stanovanja v povprečju odšteti 3.644 evrov; to je medletno 11 odstotkov več. Rast cen v prestolnici se umirja. V primerjavi s prvim trimesečjem, ko je cena kvadratnega metra znašala 3.606 evrov, so se cene zvišale za dober odstotek. Še vedno pa govorimo o rekordnih cenah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar