Certificiranje stavb je v porastu, pa imamo usposobljene izvajalce?

Namen certificiranja stavb je prispevati k razvoju trajnostni, ki postajajo iz leta v leto postajajo vse večja potreba naše družbe.

Da bi zmanjšali velik negativen vpliv, ki ga gradbena industrija in stavbe imajo na naše okolje so potrebne spremembe in prilagoditve v celotni verigi od pridobivanja surovin in proizvodnje gradbenih materialov, preko gradnje do uporabe in upravljanja objektov. A ne gre samo orodje certificiranja stavb, ampak predstavlja tudi strnjen vir informacij o trajnostni gradnji, materialih in ukrepih, ki nas pripeljejo do boljših, za prihodnost pripravljenih stavb, pa naj bo to novogradnja ali morebiti obnova.

Vse več zahtev za certificiranje

"V Sloveniji zaznavamo trend naraščanja zahtev po tovrstnem certificiranju objektov. Običajno uporabljamo izraz trajnostno certificiranje, saj ti certifikati obsegajo širše področje vrednotenja stavb, kot zgolj energetsko učinkovitost ali “zeleni” pristop. V Sloveniji so najbolj uporabljeni ameriški (LEED), nemški (DGNB) ter britanski (BREEAM) trajnostni certifikat,« pravi Andrej Pogačnik iz Inženirske zbornice Slovenije in dodaja: "Trajnostni objekt je tisti, ki oddaja čim manjši odtis v okolju, ekonomično uporablja materiale lokalnega izvora (kratke transportne poti), je energetsko učinkovit, smiselno zasnovan in izveden z mislijo, kako se bo po uporabi recikliral, je dobro vpet v mreže javnega transporta in ostalih javnih storitev (šolstvo, zdravstvo, javna uprava,…) in je čim bolj udoben za uporabo."

PROGRES konferenca

 

Rožman: Kadra ni

Investitorji novih gradbenih projektov pri nas načeloma sledijo najvišjim okolijskim standardom, a se soočajo s številnimi izzivi, ki so predvsem posledica zamika izobraževalnega sistema. Kot poudarja direktor WestLink CAMPUSA Gregor Rožman je slovenska gradbena operativa odlična na segmentu gradbenega inženiringa, tudi elektro in strojnih inštalacij. "Fazni zamik je nastal na področju izobraževanja nove generacije gradbenih inženirjev in imajo zelo velik poudarek na digitalizaciji, na novih pristopih kot je zeleno certificiranje. Težava je, da ti kadri še ne prihajajo na gradbišča. Trend digitalizacije in trend energetske energetskega certificiranja oziroma zelenega certificiranja je pa že zelo močno udaril v sfero s strani investitorjev in tukaj dostikrat prihajamo v situacijo, kjer se izvajalci še niso srečali s protokolom zelenega certificiranja."

Potočnik: Projektanti so že dovolj izobraženi

Potočnik odgovarja, da so projektanti že izobraženi na tem področju in da so na trgu prisotna tudi specializirana podjetja, ki nudijo storitve povezane s tovrstnim certificiranjem. "Večja gradbena podjetja sledijo razvoju pri graditvi in se pospešeno usposabljajo tudi na tem področju. Manjša izvajalska podjetja se s tovrstnimi izzivi po vsej verjetnosti še niso srečala v večjem obsegu," pravi Potočnik in dodaja, da bodo trajnostni certifikati v našem prostoru postali stalnica. "Certificiranje lahko razumemo kot merilo za kakovostno zasnovo in izvedbo trajnostnih objektov."

STA

 

Preveč je odvisno od investitorja

Rožman pa pravi, da je pri certificiranju veliko odvisno od investitorja. "Mi organiziramo na način, kjer dejansko mi zahtevamo, da se protokoli glede zelenega certificiranja upoštevajo na gradbišču in odgovorne vodje del ter pa same izvajalce na nek način izobražujemo, kako ta protokol poteka," pravi Rožman in poudarja, da je pomembna pri tem pomembna tudi sama digitalizacija gradbišča, kar pomeni, da uveljavljamo različne produkte, katerih skupni cilj je enotna podatkovna baza.

"Tako projektant, nadzornik kot koordinator in vsi izvajalci ter posledično tudi investitor, spremljajo gradnjo v digitalni obliki v neki digitalni platformi, ki prihrani ogromno ena časa v kontekstu prelaganja papirjev in iskanju ustreznih načrtov. Vsi zapisniki sestankov se vodijo v digitalni obliki. Poročanje je digitalizirano ogromen proces, ki na nek način jemlje papir ven iz postopka kar bistveno pripomore k učinkovitejši izvedbi."

Koliko certificiranje podraži samo investicijo

Rožman pravi, da je certificiranje predvsem ena zelo učinkovita smernica, kaj lahko narediš v že v fazi izgradnje, da imaš potem v življenjski dobi objekta nižje stroške vzdrževanja in tudi nižje investicijske stroške na dolgi rok. "Sem prepričan, da na dolgi rok efekt zelenega certificiranja znižuje investicijo, če pa gledamo zgolj do zaključka gradnje pa ocenjujem, da se zaradi tega strošek zviša med pet in sedem odstotkov."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar