Nemčija je odprla denarnico. Bo od tega imela koristi tudi Slovenija?

Več sto milijard evrov obsežno dodatno zadolževanje Nemčije za obrambo in infrastrukturo je v petek prestalo še zadnjo zakonodajno oviro s potrditvijo v zgornjem domu nemškega parlamenta.

Koalicija konservativcev novega kanclerja Friedricha Merza, socialdemokratov in zelenih je v torek spravila investicijski sveženj brez primere skozi spodnji dom, z več kot dvotretjinsko podporo v zgornjem domu, ki ga zastopajo zvezne dežele, pa je zakonodaja dokončno potrjena. Formalno jo mora podpisati še predsednik Frank-Walter Steinmeier.

S tem se "končujejo desetletja nemškega varčevanja in se začenja novo obdobje primanjkljaja, namenjenega spodbujanju največjega evropskega gospodarstva in posodobitvi škripajoče infrastrukture", so po petkovem glasovanju zapisali pri Bloombergu.

Trgi so obrat sprejeli z navdušenjem

"Finančni trgi so navedeni preobrat od politike spoštovanja fiskalnega pravila do keynesijanske usmeritve pozdravili z navdušenjem. Glede na okoliščine, v katerih je Nemčija in EU-27, je bilo to potrebno," je zadevo za Bloomberg Adria komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

 

 

Vsi vodilni indikatorji gospodarskih pričakovanj, kot so sestavljeni PMI, Sentix in Zew, so se v zadnjih dveh mesecih pomembno izboljšali, pravi Ivanc. "Pričakovanja o preobratu v industriji so prisotna in več vlaganj v obrambo bo pozitivnih za nemška proizvodna podjetja. Zelo veliko si Nemčija lahko obeta od novega infrastrukturnega sklada," je zapisal Ivanc.

Kako bodo nov zagon nemške porabe izkoristila slovenska podjetja? Slovenska podjetja so dobavitelji nemškim podjetjem in bodo posredno imela korist prek verige vrednosti, odgovarja Bojan Ivanc.

Nemška poraba je pomembnejša od ameriških carin

Dodatno bo slovenski storitveni sektor, ki se ukvarja z montažo in gradbenimi storitvami, zaradi tega beležil več povpraševanja, kot bi sicer, pravi glavni ekonomist GZS. Dinamika napovedanih investicij je sicer še nejasna, je opozoril.

Učinki dodatnega nemškega zadolževanja in porabe za infrastrukturo in oboroževanje so precej bolj pozitivni od negativnih učinkov, povezanih s carinskimi vojnami v ZDA, meni Ivanc. "Evropski trgi so za Slovenijo ključni in tako bo ostalo zaradi majhnosti slovenskih podjetij in naše geografske umeščenosti v ta del Evrope."

Slovenija je v letu 2024 v Nemčijo izvozila za 7.331 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 7.338 milijonov evrov.
Skupno je blagovna menjava v letu 2024 dosegla 14.669 milijonov evrov. S tem se je Nemčija lani uvrstila na drugo mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi, kažejo statistični podatki. Na prvem mestu je Švica.

ŠGZ: Nekatera podjetja že občutijo rast povpraševanja

"Veliko naših članov posluje z nemškimi podjetji, bodisi kot dobavitelji v avtomobilski, strojni in elektroindustriji bodisi na področju inovacij in visokotehnoloških rešitev. Kakršnekoli spremembe v nemškem gospodarstvu se neposredno odražajo tudi pri nas," je novo nemško usmeritev za Bloomberg Adria komentirala Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ).

Konkretnih podjetij, ki bodo izkoristila povečane investicije nemške države, direktorica ŠGZ ni želela izpostaviti. "Konkretnih imen ne bi navajali, a lahko potrdimo, da obstajajo podjetja, ki v tem vidijo možnost za rast," je odgovorila Podgornik. "Nekateri naši člani, zlasti tisti, ki delujejo v sektorjih z večjo dodano vrednostjo, že zaznavajo povečano povpraševanje," je še dodala direktorica ŠGZ.

Nemčija je sprostila zadolževalno zavoro

Nemčija je prejšnji teden zrahljala tako imenovano ustavno zavoro zadolževanja, znano kot Schuldenbremse, uvedeno leta 2009, da bi omejila rast javnega dolga in zagotovila fiskalno disciplino.

Zavorni mehanizem zadolževanja je narekoval, da primanjkljaj zveznega državnega proračuna ne sme presegati 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, razen v izjemnih primerih. Deželam je bilo tako rekoč prepovedano samostojno zadolževanje.

Nemški javni dolg je leta 2023 znašal 62,66 odstotka BDP, kar je 18 odstotnih točk manj kot leta 2010. To pomeni, da je nemško gospodarstvo ves ta čas raslo brez dolga. V istem obdobju so ZDA, Združeno kraljestvo in Francija povečale svoj dolg za 24 do 30 odstotnih točk BDP. Leta 2023 je javni dolg ZDA znašal 118,08 odstotka BDP, Francije 109,88 odstotka BDP in Združenega kraljestva 99,97 odstotka BDP, navaja hrvaški portal Bloomberg Adria.

Dobra novica za celotno regijo

Sprostitev dolžniške zavore v Nemčiji je dobra novica za države regije Adria, saj je to najpomembnejši ali drugi najpomembnejši trg za izvoz izdelkov iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.

Države regije Adria zajemajo manj kot 1,5 odstotka celotnega uvoza in izvoza Nemčije, vendar je to njihov najpomembnejši izvozni trg. Po podatkih Observatorija za gospodarsko kompleksnost (OEC) je bilo leta 2023 iz njih v Nemčijo izvoženo blago v skupni vrednosti 20 milijard dolarjev.

Največji izvoz je iz Slovenije (7,21 milijarde dolarjev), Srbije (4,76 milijarde dolarjev) in Makedonije (4 milijarde dolarjev). Leta 2023 je Hrvaška v Nemčijo izvozila 2,58 milijarde dolarjev, Bosna in Hercegovina pa 1,48 milijarde dolarjev. V deležih celotnega izvoza imata Slovenija in Hrvaška 12-odstotni delež Nemčije, Srbija ter Bosna in Hercegovina 15-odstotnega in Makedonija 40-odstotnega.

Od Nemčije je odvisen tudi hrvaški turizem

Hrvaška je v posebnem položaju, saj od Nemčije ni odvisen le velik del izvoza izdelkov, ampak tudi izvoz storitev, to je turizem. "Turisti iz Nemčije zajemajo petino vseh prenočitev, zato je to ključni trg, ki lahko narekuje celotno turistično sezono," piše Branimir Perković s hrvaškega portala Bloomberg Adria.

Število prihodov turistov iz Nemčije se je v letu 2024 glede na lani zmanjšalo, ta trend pa se je nadaljeval tudi v prvih dveh mesecih tega leta. "Razlog za to je, da Nemčija v zadnjih letih pleše na robu krize," piše Perković.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar