Vodilni meški raziskovalni inštituti so znižali pričakovanja glede nemškega gospodarstva. V 2024 pričakujejo le 0,1-odstotno rast, za prihodnje leto pa so bolj optimistični, so danes sporočili s kielškega inštituta Ifw. Nemška vlada letos pričakuje 0,2-odstotno rast. Spomnimo, preteklo leto se je nemško gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka.
Nemško gospodarstvo, za Slovenska podjetja drugi najpomembnejši trg, je v težavah. Pet vodilnih inštitutov je v spomladanskem poročilu močno znižalo napoved. Zdaj pričakujejo le še 0,1-odstotno rast gospodarstva. Jeseni so še napovedovali, da bo rast nemškega bruto domačega proizvoda (BDP) 1,3-odstotna. Analitiki omenjajo nasprotne vetrove tako doma kot na tujih trgih. Zahtevno situacijo v gospodarstvu spremlja usihajoča rast.
Pričakovanja za prihodnje leto so ostala skoraj nespremenjena pri 1,4 odstotka. Pred tem so napovedovali 1,5-odstotno rast. Stopnja gospodarske aktivnosti bo takrat zaradi trenutne šibke faze nižja za dobrih 30 milijard evrov. Gospodarska proizvodnja je trenutno komaj višja kot je bila pred pandemijo. Od takrat je produktivnost v Nemčiji v mirovanju.
Preberi še
Nemški potrošnik malenkost bolj optimističen
Rolf Bürkl, inštitut GfK: Razpoloženje potrošnikov se izboljšuje zelo počasi.
26.03.2024
Nemčija v recesiji, a podjetja bi vseeno zaposlovala
Kriza v gradbeništvu se nadaljuje, saj je vrednost kazalnika pri negativnih 8,6 točke.
26.03.2024
Nemški izvozniki optimistični, gospodarstvu 3,2 milijarde evrov
Finančni minister Lindner: "Jasno je, da je to lahko le prvi korak h gospodarskemu preobratu."
25.03.2024
Nemški izvoz se je zmanjšal
"Čeprav se bo spomladi najbrž začelo okrevanje, splošni zagon pa ne bo premočan," je povedal Stefan Kooths, vodja ekonomskih raziskav na inštitutu Kiel. V 2024 bo najpomembnejša gonilna sila gospodarstva postala zasebna potrošnja, v prihodnjem letu pa bo sledil močnejši izvoz. Zasebna potrošnja se je povečala pozneje in manj dinamično, kot so pričakovali. Nemški izvoz se je zmanjšal kljub naraščajoči svetovni gospodarski aktivnosti, predvsem zaradi šibkega povpraševanja po kapitalskih in vmesnih proizvodih, ki so pomembni za Nemčijo, in cenovne konkurenčnosti energetsko intenzivnega blaga.
Nominalne efektivne plače naj bi se v letih 2024 in 2025 povečale za 4,6 odstotka oziroma 3,4 odstotka. To pomeni, da se bodo realne plače v celotnem obdobju napovedi povečevale in nadoknadile izgube iz leta 2022 in prve polovice 2023.
Inštituti še pričakujejo, da se bodo cene življenjskih potrebščin v 2024 zvišale za 2,3 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,8 odstotka. Ob upoštevanju zaviralnega učinka cen energije sta osnovni stopnji inflacije 2,8 odstotka (2024) in 2,3 odstotka (2025). Čeprav realni stroški dela na enoto proizvoda po zvišanju plač ponovno močno rastejo, še vedno podpirajo povpraševanje. Brezposelnost bo najverjetneje le rahlo zrasla in od pomladi naprej spet upadla. Čez leto bo stopnja brezposelnosti pri 5,8 odstotka (2024) in 5,5 odstotka (2025), še napovedujejo.
Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo v 2023 upadla
Nemčija je druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčij v 2023 upadla. V 2023 je Slovenija v Nemčijo izvozila za 7,43 milijarde evrov izdelkov, uvozila pa 6,69 milijarde. Zunanjetrgovinska bilanca je tako znašala 464 milijonov evrov presežka. Zunanjetrgovinski presežek se je po izbruhu pandemije začel zmanjševati. Nemčija je do leta 2022 bila najpomembnejša trgovinska partnerica. V 2022 je je na drugo mesto potisnila Švica.