Slovenska podjetja za zdaj v dobrem likvidnostnem položaju

Kljub veliki negotovosti, ki jo poganjajo povišana inflacija in napovedi centralnih bank o zaostritvi monetarne politike, je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji. Ali tudi podjetja tako kot fizične stranke skrbi dvig obrestnih mer? "Med podjetji zaenkrat ni strahu ali panike zaradi višanja stroškov financiranja, slovensko gospodarstvo je v razmeroma dobrem likvidnostnem položaju," je ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti na okrogli mizi v organizaciji medijske hiše Delo.

Kot nadaljuje, se v podjetjih investicijski cikel nadaljuje, kar se kaže v večji vrednosti izvoza nad uvozom, kar za Slovenijo ni značilno. "Dvig obrestnih mer ni zaskrbljujoč, saj je virov zaenkrat še relativno dovolj. Domače vire lahko kombiniramo tudi z evropskimi viri," pravi Cantarutti. 

Po njegovih besedah je trenutno morda celo preveč razpisov za dodatno financiranje. "Kar naenkrat je ogromno možnosti in podjetja nimajo dovolj kadrov za pripravljanje dokumentacij. Vprašanje, koliko tega bodo uspeli izkoristili. Podjetja si želijo predvsem nepovratna sredstva," pravi Cantarutti. Na drugi strani je povpraševanja iz gospodarstva po povratnih sredstvih zelo malo. 

Ali podjetja sploh potrebujejo dodatno finaciranje?

Se je spraševal Andrej Božič, prokurist BB Consultinga. "Prvi izziv vidim že v tem, da morda potrebe po dodatnem financiranju sploh ni. Večina podjetij je likvidnih, imajo določene investicije, ni pa ambicioznejših projektov. V Sloveniji vedno opozarjam na premajno željo po večjih projektih," opozarja Božič.

Kot pravi, je Slovenija malo drugačna, kar se tiče pridobivanja sredstev z javnimi ponudbami delnic. "V časih nizkih obrestnih mer je za manjša in srednje velika podjetja še večja dilema, zakaj bi se odločili za vstop na borzo, saj je ta je proces zapleten, dražji in tudi potem je treba poročati delničarjem," razlaga Božič. 

Finančna pismenost v številnih slovenskih podjetjih izjemno nizka

Hkrati pa Božič opozarja, da je finančna pismenost v številnih slovenskih podjetjih izjemno nizka. "Podjetja se držijo priporočil stare mame, naj delajo tisto, kar poznajo in naj ne posegajo po tistem, česar ne. Zato je velik izziv finančnega sektorja, da izšola in finančno opismeni tudi podjetja," pravi Božič. 

Ena izmed možnosti za pridobivanje dodatnega kapitala je po njegovih besedah tudi pri zasebnih investitorjih. "Jasno je, da če nekdo vlaga v podjetje, želi imeti večino v tem podjetju. Slovenski podjetniki pa ne želijo izgubiti kontrole, tudi na račun tega, da bi podjetje znatno zraslo in bi na koncu dejansko profitirali," je povedal Božič. Običajno se tako podjetja odločijo za banke, ker je to tradicionalna pot. 

Božič je izpostavil potrebo po debirokratizaciji postopkov pridobivanja evropskih sredstev in nujnost povezovanja ter poudaril tudi, da bi bilo treba kdaj sredstva tudi osredotočiti na posamezen večji projekt, ne pa da se jih drobi.

Ob izdaji obveznice moraš vedeti, kam z denarjem

Podjetja pa se lahko odločijo za iskanje virov sredstev tudi na obvezniškem trgu, za kar so se odločili pri Petrolu. "Trenutno o novi izdaji obveznic ne razmišljamo, saj za ta investicijski cikel ne potrebujemo dodatnega financiranja, še več, želimo se celo razdolžiti. Nekaj obveznic pa še imamo," opisuje Matija Bitenc, član uprave za finance, informacije in tveganja v Petrolu. 

Na obvezniški trg so pokukali tudi ob financiranju transakcijo za prevzem hrvaškega trgovca z naftnimi derivati Crodux. "Obvezniški trg je poseben: kot prvo moraš za večji interes vlagateljev ponuditi dovolj visok znesek. Potem ga dobiš na dan nič in ga moraš takoj plemenito naložiti, zato izgubiš določeno fleksibilnost," težave opisuje Bitenc.

Tudi donosi na podjetniške obveznice v tem obdobju rastejo, denimo obveznice naftnega trgovca Mol trenutno dosegajo donosnost 4,5 odstotka. V Petrolu dajejo sicer prednost zelenim posojilom pred obveznicami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar